<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139938"><dc:title>Vpliv temperature gojenja podganjih astrocitov v primarni kulturi na izražanje adrenergičnih receptorjev in monokarboksilatnih prenašalcev</dc:title><dc:creator>Perko,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Haque Chowdhury,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>astrociti</dc:subject><dc:subject>temperatura gojenja</dc:subject><dc:subject>izražanje proteinov</dc:subject><dc:subject>imunocitokemija</dc:subject><dc:subject>konfokalna mikroskopija</dc:subject><dc:description>Astrociti so najštevilčnejše celice glija v možganih. Odgovorni so za obrambo in homeostazo centralnega živčnega sistema. Med povišano aktivnostjo nevronov, telovadbo ali nevropatološkim stanjem, je za njih značilna visoka stopnja glikolize z nastajanjem L-laktata, kar je znano kot Warburgov efekt. Pojav naj bi uravnavali noradrenegični nevroni, ki sproščajo noradrenalin, vpleteni pa so tudi adrenergični receptorji in monokarboskilatni prenašalci na membrani astrocitov. Vsa ta in številna druga dognanja so plod raziskav, ki so bile izvedene na celičnih kulturah. Protokoli za gojenje celičnih kultur se med laboratoriji lahko razlikujejo po sestavi gojišč in medijev ter pogoji okolja med gojenjem celic. Običajno se poskusi na astrocitih izvajajo na celičnih kulturah, gojenih pod pogoji, ki oponašajo stabilno naravno celično okolje (37 °C, 95 % vlažnost, 5 % CO2). Velikokrat pa se poskusi za nekaj ur izvajajo pri sobni temperaturi (22–24 °C). Zanimalo nas je, ali izpostavljenost astrocitov nižji temperaturi (34 °C) vpliva na izražanje adrenergičnih receptorjev 1A-AR in 2-AR ter monokarboksilatnh prenašalcev MCT1 in MCT4. Problema smo se lotili z imunocitokemično metodo in konfokalno mikroskopijo. Ugotovili smo, da je bilo izražanje 1A-AR manjše pri 34 °C kot pri 37 °C. Izražanje 2-AR pa je bilo pri nižji temperaturi večje. Pri izražanju genov za MCT1 in MCT4 smo opazili trend zmanjšane ekspresije pri nižji temperaturi, a bi za nedvoumno potrditev rezultatov morali izvesti dodatne poskuse. Čeprav smo poskuse izvajali na temperaturi višji od sobne in več časa, lahko sklepamo, da bi tudi nekajurna izpostavljenost sobnim temperaturam lahko imela podoben učinek. Primerno bi bilo izvesti dodatne poskuse pri nižji temperaturi in krajšem času izpostavljenosti ter preveriti še vplive drugih pogojev celičnega mikrookolja na izražanje genov preiskovanih proteinov.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-08 14:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139938</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
