<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139935"><dc:title>Uporaba dimetoata v oljkarstvu v boju proti oljčni muhi in njegov vpliv na okolje</dc:title><dc:creator>Devetak,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kalčikova,	Gabriela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dimetoat</dc:subject><dc:subject>ekotoksikologija</dc:subject><dc:subject>inhibicija acetilholin esteraze</dc:subject><dc:subject>oljčna muha</dc:subject><dc:subject>vpliv na ekosistem</dc:subject><dc:description>Oljkarstvo je v Sredozemlju izredno razvito in kot vsaka kmetijska panoga se spopada z različnimi boleznimi ter paraziti, ki napadajo rastline. Najbolj razširjen škodljivec je oljčna muha (Bactrocera oleae), ki so jo tradicionalno zatirali z dimetoatom. V diplomskem delu sem pregledala literaturo o vplivu dimetoata na okolje in na netarčne organizme v kopenskem in vodnem ekosistemu. Dimetoat je organofosfatni insekticid in deluje predvsem na acetilholin esterazo, ki je eden izmed najpomembnejših živčnih encimov. Zaradi izpostavljenosti temu pesticidu se spremeni aktivnost še nekaterih drugih encimov, kot so na primer karboksilaza, aspartatamino transferaza in alanin transaminaza. Dimetoat vpliva tudi na rast in razmnoževanje številnih organizmov, pri višjih koncentracijah povzroča celo smrt. Zaradi teh negativnih posledic na okolje je bil dimetoat prepovedan v Evropski uniji. Posledično so se v oljkarstvu razvile alternativne metode boja proti oljčni muhi. Nekatere izmed teh še vedno predvidevajo uporabo manj strupenih organofosfatnih insekticidov, ki vseeno negativno učinkujejo na okolje. Zato je pomembno, da se razvija druge metode, ki minimalno vplivajo na okolje.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-08 14:45:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139935</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
