<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139929"><dc:title>Optimizacija ekstrakcije DDT iz tal</dc:title><dc:creator>Hrovat,	Jaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>DDT</dc:subject><dc:subject>Soxhletova ekstrakcija</dc:subject><dc:subject>ultrazvočna ekstrakcija</dc:subject><dc:description>DDT se je v preteklosti uporabljal kot insekticid v kmetijstvu. Leta 1945 so se začeli porajati prvi dvomi o njegovi škodljivosti. Postopoma so ga prepovedali v vseh državah, dovoljen je zgolj za preprečevanje širjenja malarije. Zaradi svoje lipofilne narave se je do danes zadržal v okolju. Za diplomsko delo sem primerjal dve ekstrakcijski tehniki za ekstrakcijo tega pesticida in njegovega metabolita DDE iz tal. Primerjal sem  Soxhletovo in ultrazvočno ekstrakcijo. Ekstrakte sem analiziral s pomočjo GC-ECD detektorja, ki je selektiven za halogenirane spojine. Ugotovil sem, da ekstrakcija DDT pri obeh metodah poteka z višjim izkoristkom kot ekstrakcija DDE. Temu bi lahko botrovala temperatura ekstrakcije, saj se lahko med zemljo in pesticidom tvorijo močnejše intramolekularne vezi, ki jih težje prekinemo. Svoje rezultate sem primerjal tudi s podatki drugih raziskav, pri čemer sem ugotovil, da so ekstrakcije izvajali dlje časa, čemur botruje tudi višji izkoristek.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-08 13:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139929</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
