<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139924"><dc:title>Analiza energije prelite vode v hidroelektrarni zaradi prevelikega pretoka reke</dc:title><dc:creator>ROGELJ,	VILI	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidroelektrarna</dc:subject><dc:subject>pretok</dc:subject><dc:subject>energija</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je prikazati variabilnost električne energije iz hidroelektrarne skozi leta in oceniti količine energije, ki jih izgubimo zaradi prelivanja vode, ki je posledica neenakosti pretokov na primerih hidroelektrarne Tolmin in Mesto. 
Najprej je podan opis hidroelektrarne s poudarkom na tipih turbin in njihovih izkoristkih v odvisnosti od pretoka vode. Vsaka turbina je dimenzionirana na nek nazivni pretok. To je zelo pomemben podatek za ocenjevanje izgubljene energije, ki se prelije zaradi višjega pretoka reke od nazivnega. Če je pretok reke manjši ali enak nazivnemu pretoku turbine, je v elektrarni z eno turbino vsa voda lahko speljana skozi turbino in hidroelektrarna izkorišča celoten potencial vode, zato se takrat voda ne preliva mimo. Če je pretok reke večji od nazivnega pretoka turbine, je v elektrarni z eno turbino nazivni pretok speljan skozi turbino, preostala voda pa prelita steče mimo. Posledica prevelikega pretoka je prelita voda, ki se zlije mimo elektrarne in predstavlja nek del energije, ki je elektrarna ni izkoristila.
Na primeru hidroelektrarne Tolmin se izkaže, da se v primeru ene turbine 70 % celotne energije vode pred elektrarno zlije mimo turbine, na primeru hidroelektrarne Mesto pa je ta podatek 80 %. 
Ker se zdi, da je energije prelite vode veliko, smo predpostavili, da v elektrarno dodamo eno ali celo dve dodatni turbini. S tem bi se količine prelite vode in posledično količina izgubljene energije zmanjšala. Hkrati pa bi se povečala količina proizvedene električne energije. Na primeru hidroelektrarne Tolmin se izkaže, da se količina izgubljene energije zaradi prelite vode zmanjša iz 70 % na 30 % celotne energije, na primeru hidroelektrarne Mesto pa iz 80 % na 60 %, torej samo za skromnih 20 %.
Pri hidroelektrarni Tolmin bi se najverjetneje splačala dodatna turbina, saj se ocenjene izgube konkretno zmanjšajo. To pri hidroelektrarni Mesto to ne drži, ker ima reka Idrijca ogromno razliko med minimalnimi in maksimalnimi pretoki in se dodatna turbina ekonomsko ne bi splačala.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-08 13:00:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139924</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
