<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139903"><dc:title>Reakcijska kinetika med staljenim aluminijem in orodnim jeklom z in brez zaščitne plasti</dc:title><dc:creator>Avbelj,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vončina,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jožef	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>reakcijska kinetika</dc:subject><dc:subject>interakcija aluminij-jeklo</dc:subject><dc:subject>diferenčna vrstična kalorimetrija</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>zaščitna plast</dc:subject><dc:subject>hrapavost.</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil analizirati vpliv orodnega jekla brez in z zaščitno plastjo na interakcijo med staljenim aluminijem in orodnim jeklom. Kinetiko tvorbe interakcijske plasti med staljenim aluminijem in orodnim jeklom smo raziskali z diferencialno vrstično kalorimetrijo (DSC), pri čemer so ti rezultati podali visokotemperaturno odpornost orodnega jekla brez in z zaščitno plastjo v stiku s staljeno aluminijevo zlitino AlSi9Cu3. Pri tem niso bili vključeni zunanji dejavniki, kot je erozija. Izvedli smo dva preizkusa in sicer smo v DSC napravo vstavili sendvič vzorcev, pri čemer je bil spodnji iz orodnega jekla brez in z zaščitno plastjo ter zgornji iz aluminijeve zlitine AlSi9Cu3. Po končanem preizkusu smo vzorce metalografsko preiskali in analizirali debeline in vrste interakcijskih plasti z uporabo svetlobne in vrstične elektronske mikroskopije. Za primerjavo in potrditev dobljenih rezultatov v laboratoriju smo analizirali tudi orodje iz proizvodnje, pri čemer smo izvedli mikrostrukturno analizo orodnega jekla (orodja) brez in z zaščitno plastjo pred uporabo in po končani življenjski dobi. Osredotočili smo se na površino orodnega jekla v stiku z aluminijevo talino in oceno hrapavosti površine, ter debelino zaščitne plasti. Istočasno smo analizirali tudi hrapavost na izdelkih na začetku, sredini in koncu življenjske dobe orodja. 
Glede na rezultate izvedenih analiz lahko zaključimo, da je zaščitna plast na vzorcu opravila svojo nalogo. V vzorcih brez zaščitne plasti se tvorita interakcijska in kompozitna plast, medtem ko do interakcije med orodnim jeklom z zaščitno plastjo in aluminijevo zlitino ni prišlo. Smiselnost uporabe zaščitne plasti se kaže tudi na hrapavosti izdelkov, pri čemer je ta skozi vso življenjsko dobo orodja z zaščitno plastjo ostajala približno enaka, medtem ko se je pri uporabi orodja brez zaščitne plasti s časom izrazito večala.</dc:description><dc:publisher>[L. Avbelj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-08 09:01:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139903</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>