Izolacija in karakterizacija divjih sevov kvasovk rodov Saccharomyces in Hanseniaspora iz naravnih gozdov in oljčnih nasadovPotočnik, Katja (Avtor) Smole-Možina, Sonja (Mentor) Čadež, Neža (Komentor) kvasovkeSaccharomycesHanseniasporapredalpski gozddrevesno lubjeoljčni nasadivinorodni okolišNamen magistrske naloge je bil iz narave izolirati kvasovke rodu Saccharomyces, ki so sorodne vrstam S. uvarum in S. eubayanus, in rodu Hanseniaspora. Vzorčili smo drevesno lubje različnih vrst drevesnih sestojev predalpskega sveta in plodove sadnih dreves na odročnih kmetijah Koroške in Gorenjske. Vzorčili smo tudi lubje oljčnih dreves Slovenske Istre in grozdje iz vinorodnih okolišev po celi Sloveniji. V prvem delu naloge smo z uporabo selektivnih gojišč izolirali seve kvasovk, katerim smo izolirali DNA in na podlagi nukleotidnega zaporedja notranjih prepisujočih distančnikov (regije ITS) in regije D1/D2 ribosomskega gena le-te identificirali. Skupno smo izolirali 213 sevov kvasovk, ki so pripadali 26 različnim vrstam. Izmed teh sevov smo jih 19 uvrstili v rod Saccharomyces in 58 v rod Hanseniaspora. Vrste rodu Saccharomyces, S. cerevisiae, S. jurei in S. paradoxus, smo najpogosteje izolirali iz skorje dreves in s plodov gozdnih sestojev. Vrsti rodu Hanseniaspora, H. uvarum in H. vineae, pa smo najpogosteje izolirali iz plodov drevesnih in grmovnih vrst, ter iz grozdja v vinogradih. Kvasovke obeh rodov smo najpogosteje izolirali z uporabo selektivnega gojišča, ki vsebuje kvasno dušikovo osnovo (YNB) z dodanim etanolom in glukozo. Drugi del naloge je obsegal kemijsko-fizikalno analizo fermentirajočega grozdnega soka iz treh slovenskih vinorodnih dežel, od koder smo pretežno izolirali kvasovke rodu Hanseniaspora. Ugotovili smo, da te vrste počasi fermentirajo grozdni sok, ter da ne dokončajo fermentacije, saj so v njem ostanki sladkorjev. Prav tako te vrste tvorijo velike količine hlapnih kislin.[K. Potočnik]20222022-09-08 07:15:36Magistrsko delo/naloga139836sl