<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139791"><dc:title>2D mikroanimacije obraza in analiza prepoznave čustev</dc:title><dc:creator>Stres,	Sinja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gabrijelčič Tomc,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>2D animacija</dc:subject><dc:subject>mikroaniamcija</dc:subject><dc:subject>prikazovanje čustev</dc:subject><dc:subject>mikroizrazi</dc:subject><dc:subject>makroizrazi.</dc:subject><dc:description>Čustva so v vsakdanjem življenju zelo pomemben del komunikacije, zato je pomembno, da jih znamo prepoznati. Izražajo namreč, kako se naš sogovornik počuti v določenem trenutku, če je vesel, žalosten, jezen, presenečen, ali pa se je morda prestrašil. Tudi ko govorimo o animiranih risankah, oglasih, objavah ipd., je zelo pomembno, da je zaznava prikazanega čustva zelo dobra. Z dobro zaznavo prikazanih čustev v animiranih vsebinah bomo namreč dosegli veliko boljšo vživetost in povezanost med likom in gledalcem, hkrati pa bo naše sporočilo bolje sprejeto in bolj zapomljivo. Z nekateri prikazi čustev v animacijah velikokrat pretiravajo, medtem ko nekateri drugi ne pokažejo dovolj intenzivnosti prikaza čustva, da bi se lahko v animacijo gledalec vživel.

V raziskavi je bila analizirala zaznava animirane vizualizacije čustev na obrazu ilustriranega lika. Primerjala se je zaznava šestih osnovnih prikazov čustev, in sicer prikaz veselja, žalosti, gnusa, jeze, presenečenja in strahu. Vsako čustvo se je preko tehnik mikroanimiranja prikazalo v treh intenzivnostih, in sicer v zelo blagi intenzivnosti, v srednji intenzivnosti in v pretirani intenzivnosti prikazanega čustva. Zaznava posameznih čustev je bila analizirana s pomočjo ankete, kjer se je poleg pravilnosti odgovorov beležila tudi hitrost odgovora in jasnost tega. Na izbranih rezultatih so bile analizirane razlike v zaznavi posameznih čustev pri določenih intenzitetah. 

V rezultatih je predstavljeno, kako se je zaznava razlikovala glede na izbrano čustvo in intenziteto prikaza tega. Iz tega je bilo poglobljeno razumevanje o učinkih mikroanimacij in definirane so bile smernice, ki so v pomoč animatorjem pri vprašanju, katera čustva je treba še posebej poudariti, da so dobro zaznana in katera so lahko precej subtilna, vendar je zaznava še vedno zelo visoka.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-07 09:01:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139791</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
