<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139757"><dc:title>Mehanske lastnosti prevodnih kompozitov na nano-nivoju</dc:title><dc:creator>Renčelj,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slemenik Perše,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nanoindentacija</dc:subject><dc:subject>prevodni kompoziti</dc:subject><dc:subject>bakrene luske</dc:subject><dc:subject>trdota</dc:subject><dc:subject>elastični modul</dc:subject><dc:description>Z vmešavanjem delcev prevodnega polnila (v našem primeru: bakrene luske) v polimerno matrico (v našem primeru: polietilen nizke gostote – LDPE) dobimo polimerni kompozit, ki prevaja električni tok. Tako izdelanemu kompozitu se v primerjavi z matričnim LDPE polimerom spremenijo tudi mehanske lastnosti. Spreminjanje mehanskih lastnosti je povezano z deležem polnila v polimerni matrici. Tako smo pripravili polimerne kompozite, ki so vsebovali različne volumske deleže (od 0 do 40 vol%) bakrenih lusk v LDPE polimerni matrici. V tej nalogi smo se osredotočili na določitev trdote, elastičnega modula in hrapavosti površine kompozitov, kar smo okarakterizirali s pomočjo nanoindentacije z metodo kontinuirnega merjenja togosti in z metodo stopenjske obremenitve. Ugotovili smo, da sta trdota in elastični modul skoraj linearno povezana z vsebnostjo dodanih lusk, hrapavost pa se odziva skoraj eksponentno.</dc:description><dc:publisher>[J. Renčelj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-07 08:31:16</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>139757</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
