<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139741"><dc:title>Kronična ledvična bolezen in nosečnost</dc:title><dc:creator>Muhič,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marn-Pernat,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>okvare ledvic</dc:subject><dc:subject>nadomestno zdravljenje</dc:subject><dc:subject>zdravstvenovzgojno delo</dc:subject><dc:description>Uvod: Ledvice opravljajo izločevalno, urejevalno, hormonsko in presnovno nalogo. Njihovo delovanje pa se lahko spremeni ob prisotnosti različnih bolezenskih stanj. Stopnjo ledvične okvare ugotovimo z oceno hitrosti očistka glomerulne filtracije, ki opredeljuje, kolikšno količino krvi očistijo ledvice v nekem časovnem obdobju. Pri kronični ledvični bolezni se hitrost očistka glomerulne filtracije zniža pod 60 ml/min/1,73 m2. Ko pa ženska s kronično ledvično boleznijo zanosi, se pretok plazme in očistek glomerulne filtracije povečata za 40 do 65% oz. za 50 do 85%. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vpliv delovanja KLB na nosečnost in potek nosečnosti pri ženski s kronično ledvično boleznijo. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Opravljen je bil pregled domače ter tuje strokovne literature o nosečnicah s kronično ledvično boleznijo. Iskanje literature je potekalo v štirih tujih podatkovnih bazah, tj. MEDLINE, ScienceDirect, CINAHL in PubMed, in v dveh slovenskih bibliografskih sistemih, tj. COBBIS in DiKul. Rezultati: Pri ženskah s kronično ledvično boleznijo so zapleti v času nosečnosti, med samim porodom in po slednjem pogostejši, zato potrebujejo pomoč strokovnjakov pri svetovanju in vodenju v obdobju pred zanositvijo, v času nosečnosti in po porodu. Če ima nosečnica napredovano kronično ledvično bolezen, je potrebno predčasno pričeti z nadomestnim hemodializnim zdravljenjem, ki zmanjša škodljive učinke uremičnih toksinov na rast in razvoj ploda. Hemodializa se izvaja vsakodnevno in poteka nekaj ur hkrati, kar za nosečnico predstavlja izjemno obremenitev, zato ji je potrebno nuditi zdravstvenovzgojno pomoč, za katero mora biti zadolžena usposobljena medicinska sestra. Razprava in zaključek: Napredovana kronična ledvična bolezen zmanjša možnost za uspešno zanositev in donositev zdravega ploda, zato strokovnjaki ženskam s kronično ledvično boleznijo svetujejo, naj ne odlašajo predolgo s prvo zanositvijo. Pri mlajši populaciji bolnic se pojavlja manj zapletov kot pri starejši populaciji, počasneje pa napreduje tudi ledvična okvara. Ker se ledvična bolnica med nosečnostjo dodatno sooča s stisko, je priporočljivo, da ji dodeljeno medicinsko osebje in multidisciplinarni tim (tj. porodničarski in nefrološki tim) nudi oporo in z njo vzpostavi zaupljiv odnos in tako olajša njeno stisko. Strokovni nasveti, podpora pri prilagajanju bolnice na intenzivno hemodializno zdravljenje, pogosti pregledi, spoštovanje življenjskega ritma ženske, visoka raven sočutja in spodbudna beseda izboljšajo počutje bolnice ter okrepijo njeno zaupanje in zadovoljstvo v času obravnave, kar zagotavlja uspešen
izid nosečnosti.</dc:description><dc:publisher>[Z. Muhič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-07 07:45:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139741</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
