<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139696"><dc:title>Optimizacija proizvodnje elektrokatalizatorjev na osnovi platinskih zlitin in prenos na reaktorske sisteme</dc:title><dc:creator>Kostelec,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gaberšček,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gorivna celica s protonsko prevodno membrano (PEMFC)</dc:subject><dc:subject>dvojna pasivacija</dc:subject><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>računalniška dinamika tekočin (CFD)</dc:subject><dc:subject>povečanje proizvodnje</dc:subject><dc:description>Gorivne celice s protonsko izmenjalno membrano (PEMFC) predstavljajo eno izmed rešitev okoljske krize iz vidika toplogrednih plinov. Srce gorivne celice predstavlja elektrokatalizator, katerega osnovna aktivna komponenta je platina. Slabost tega so velike izgube, katerih vzrok je počasna kinetika reakcije redukcije kisika (ORR) na katodi. Ker je platina zelo redka ter posledično zelo draga kovina, je bistvena optimizacija njenega izkoristka. Pri temu nam pomaga na eni strani uporaba platine v obliki nanodelcev, saj elektrokemijske reakcije, kot je ORR potekajo le na njeni površini. To hkrati pomeni, da je vsa platina, ki nahaja v središču nanodelcev slabo izkoriščena. Posledično se prav tako poslužujemo uporabe platinskih zlitin, s čimer prav tako platini povečamo njeno aktivnost za ORR na maso platine. Na Kemijskem inštitutu (Odsek za kemijo materialov) se je v ta namen razvila in patentirala metoda galvanske izmenjave z dvojno pasivacijo (DP) za elektrokatalizatorje na osnovi zlitin platine z bakrom. Nova metoda omogoča enakomerno razporeditev nanodelcev plemenite kovine po površini prevodnega nosilnega materiala. V tem delu je predstavljena ekstrapolacija te metode na zlitine platine s kobaltom ter optimizacija procesa njihove priprave. V prvem delu so bili preučeni kemijski parametri, v nadaljevanju pa še inženirski. Ko so bili mehanizmi le-teh poznani, se je s pomočjo računalniške dinamike tekočin (CFD) napovedala povečava proizvodnje oziroma prenos na manjši polšaržni pilotni reaktor z mehanskim mešalom. Osnovan je bil tudi pretočni reaktor ter omenjen proces prenešen tudi nanj. Nazadnje so bili dobljeni produkti eksperimentalno primerjani s komercialno najboljšimi katalizatorji, s čimer je bila pokazana konkurenčnost katalizatorjev, pripravljenih z metodo DP.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-06 12:45:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139696</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>