Izzivi socialnega dela pri spopadanju z vplivi epidemije covida-19 na življenje in doživljanje starih ljudi v domovih za stare ljudiGovedič, Zarja (Avtor) Mali, Jana (Mentor) stari ljudjeinstitucionalno varstvosocialno deloepidemijacovid-19V magistrskem delu sem raziskovala izzive socialne delavke pri spopadanju z vplivi epidemije covida-19 na življenje in doživljanje stanovalcev Doma za stare Šmarje pri Jelšah. Zanimalo me je, kako je epidemija covida-19 vplivala na vsakdanje življenje starih ljudi v domu za stare, kako so stanovalci doživljali ukrepe za zajezitev epidemije, s kakšnimi ovirami so se stari ljudje soočali v času epidemije in na kakšne načine so jih presegali, kdo je starim ljudem v domu za stare v času epidemije nudil oporo, kako je potekalo socialno delo v domu za stare ljudi v času epidemije, kakšna je bila vloga socialnih delavcev in delavk v domovih pri reševanju stisk starih ljudi zaradi epidemije in njenih ukrepov, s kakšnimi ovirami so se srečevali socialni delavci in delavke pri svojem delu zaradi epidemije in na kakšen način so jih presegali. Odločila sem se za kvalitativno raziskavo, s pomočjo katere sem namesto številčnih podatkov pridobila izčrpne, bolj subjektivne in gostobesedne odgovore. V prvem delu magistrskega dela sem predstavila teoretične koncepte o starih ljudeh v institucionalnem okolju, opisala potrebe starih ljudi, predstavljeno pa je tudi socialno delo s starimi ljudmi, socialno delo v domovih za stare ljudi in značilnosti socialnega dela s starimi ljudmi v času epidemije covida-19. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, v kateri je sodelovala socialna delavka doma za stare, ki je svoje delo tam opravljala tudi v času kriznih razmer in šest stanovalk doma za stare, ki so v domu živele že v času epidemije. Ugotovila sem, da so ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 na stanovalce različno vplivali; medtem ko so eni doživljali hude stiske, so se drugi zelo hitro prilagodili in sprejeli situacijo. Večina stanovalcev je zaradi ukrepov za zajezitev epidemije občutilo spremembe v vsakdanjem življenju in pri domskih rutinah. Največje stiske so stanovalci doživljali zaradi premestitev v drugo sobo, s čimer se pogosto niso strinjali. Edini stik s stanovalci so bili zaposleni, ki jih zaradi zaščitnih varovalnih oblačil niso prepoznavali. Stanovalci so se s posledicami zaradi ukrepov epidemije covida-19 spopadali na različne načine (kvačkanje, branje knjig ..). Stike s sorodniki in prijatelji so ohranjali s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Stanovalcem so v času epidemije oporo nudili vsi zaposleni, vsak na svoj način. Socialna delavka je v času epidemije občutila spremembe pri svojem delu, saj se je zmanjšal obseg individualnega dela s stanovalci ter medosebni stik, zato je bilo delo socialne delavke oteženo in se je morala situaciji in razmeram sproti prilagajati, njene naloge so bile povsem drugačne kot v času pred epidemijo. Socialna delavka je stanovalcem v času epidemije covida-19 nudila ustrezno čustveno oporo. Pri svojem delu je v času kriznih razmer zaznala ovire na področju neskladnosti in nejasnosti navodil s strani pristojnih institucij, stiske pa je občutila tudi pri sporočanju informacij stanovalcem glede smrti njihovih sostanovalcev ali potrebnih selitvah. Zaznane ovire je reševala s pomočjo dolgoletnih izkušenj ter z zaupanjem, ki si ga je pridobila s strani stanovalcev in ostalih zaposlenih. Na podlagi pridobljenih rezultatov sem v zaključnem delu naloge zapisala predloge, ki naj veljajo kot smernice za načrtovanje dela socialne službe v smeri uspešnega soočanja s posledicami, ki pestijo stanovalce tudi po končani epidemiji covida-19.[Z. Govedič]20222022-09-06 09:00:29Magistrsko delo/naloga139652sl