ATP7A kot potencialni označevalec za napoved rezistence na karboplatin pri seroznem tipu raka jajčnikovBedrač, Nika (Avtor) Černe, Katarina (Mentor) rak jajčnikovrezistencaATP7Apretočna citometrijaRak jajčnikov je najbolj smrtonosen ginekološki rak na svetu in osmi najpogostejši rak v Sloveniji. Težavno je že odkrivanje raka v zgodnjih fazah, saj se simptomi pojavijo le v poznem stadiju, takrat pa je zdravljenje precej zahtevno. Najpogosteje se uporabljajo zdravila na osnovi platine, med katerimi je zdravilo prvega izbora karboplatin. Tarča učinkovine je jedrna DNA, pri kateri pride do odvijanja in upognitve, s tem pa sta onemogočeni replikacija in transkripcija. Karboplatin velja za učinkovino z relativno malo resnimi neželenimi učinki, kar je tudi poglavitni razlog zakaj je nadomestil predhodno uporabljeno zdravilo cisplatin. Enega ključnih problemov pa predstavlja rezistenca na kemoterapevtike, saj se ta pojavi med zdravljenjem pri 80 % bolnic. Biooznačevalca za klinično napoved rezistence na zdravila na osnovi platine še ni na razpolago. ATP7A je proteaza tipa P in spada v skupino bakrovih transporterjev (eksporterjev) in skrbi za prenos bakra skozi membranski dvosloj ob porabljanju energije, ki izvira iz hidrolize ATP. Poleg bakra pa se na ATP7A lahko vežejo tudi spojine s platino. Zato je ATP7A obetajoč biooznačevalec pri ugotavljanju rezistence na karboplatin, ki pa ga je potrebno še ustrezno ovrednotiti. Do sedaj so v raziskavah ugotovili, da so opazovane celice, ki so bile rezistentne na omenjene kemoterapevtike, imele povišano izražanje ATP7A. Zaradi molekulske heterogenosti bolezni in ker so dosedanje raziskave izvedli samo na celicah neseroznega tipa raka jajčnikov, je prvi korak, da ugotovimo prisotnost ATP7A v celicah seroznega tipa raka jajčnikov. V okviru diplomskega dela smo želeli preveriti prisotnost ATP7A pri treh komercialno dostopnih celičnih linijah seroznega tipa raka jajčnikov: PEO14, OAW28 in OAW42. Celice smo najprej gojili v optimalnih pogojih, nato pa z imunološkim označevanjem dokazali prisotnost tarčnega biooznačevalca s tehniko pretočne citometrije. Za vse tri celične linije je značilno, da se med seboj zlepljajo v skupke, kar moti analizo s pretočno citometrijo. To smo želeli preprečiti z uporabo EDTA, DPBS in injekcijske brizge z iglama dveh velikosti. V naši raziskavi smo kot prvi dokazali znotrajcelično prisotnost ATP7A pri skoraj 90 % celic OAW28. Prvi smo ugotovili tudi odsotnost ATP7A na membrani celic OAW42. Največjo uspešnost pri ločevanju celic smo dosegli pri uporabi injekcijske brizge, vendar se je pri tem zmanjšala viabilnost. Med gojenjem celičnih linij smo naleteli na določene težave (okužba celic, slabo pritrjanje in nizko število celic), zaradi katerih nismo izvedli vseh načrtovanih meritev, predvsem ni uspela analiza PEO14. Ker smo upoštevali vsa navodila dobavitelja, je verjeten razlog zahtevnost gojenja PEO14, predvsem v smislu slabega pritrjanja na podlago, česar pa proizvajalec ni navedel.20222022-09-05 11:00:05Diplomsko delo/naloga139579sl