<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139559"><dc:title>Biodinamično čebelarjenje v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Košir,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cigale,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>agrarna geografija</dc:subject><dc:subject>čebelarjenje</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>biodinamika</dc:subject><dc:subject>Demeter</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je obravnavan biodinamičen način čebelarjenja kot panoga znotraj biodinamičnega kmetovanja. Predstavljene so smernice in omejitve, ki zadevajo tovrstno čebelarjenje, trenutno stanje in možnosti za prihodnji razvoj biodinamičnega čebelarjenja v Sloveniji. Izpostavljeni so tudi različni fizičnogeografski in družbenogeografski dejavniki in vplivi, ki so pri tej kmetijski panogi neizbežni.
Četudi ozemlje Slovenije premore za čebelarstvo ugodne fizičnogeografske dejavnike, predvsem na področju vegetacije in podnebja, ki se sicer zaradi antropogenih vplivov poslabšujejo, je na drugi strani pomemben in neugoden ekonomski vidik ukvarjanja z biodinamičnim čebelarjenjem. Posledica tega in številnih smernic, ki jih morajo certificirani biodinamični čebelarji upoštevati, je, da v Sloveniji trenutno nimamo niti enega certificiranega biodinamičnega čebelarja, ki bi čebelje proizvode iz lastnega čebelarskega obrata lahko tržil pod blagovno znamko Demeter. Izkazovanja pozitivnega trenda v biodinamičnem čebelarjenju v Sloveniji, ni pričakovati. Verjetno bodo tudi v prihodnje na biodinamičen način čebelarili predvsem manjši ljubiteljski čebelarji. Večji premiki bi bili mogoči ob ustreznih finančnih in političnih vložkih.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-04 07:47:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139559</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>