<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139556"><dc:title>Kritika teodiceje v Voltairovem Kandidu</dc:title><dc:creator>Horvat,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Virk,	Tomislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razsvetljenstvo</dc:subject><dc:subject>francoska književnost</dc:subject><dc:subject>filozofski roman</dc:subject><dc:subject>teodiceja</dc:subject><dc:subject>optimizem</dc:subject><dc:subject>Voltaire</dc:subject><dc:description>Razsvetljenstvo je filozofsko gibanje v 18. stoletju, ki so ga zaznamovali napredek naravoslovnih znanosti, boj za izboljšanje življenjskega položaja in usihajoči vpliv krščanske tradicije. Posledično so se mnogi intelektualci začeli ukvarjati s problemom zla in vzrokom za njegov obstoj. V želji po opravičevanju boga, ki na svetu dopušča zlo, so začeli nastajati spisi oziroma teodiceje. Najbolj poznan primer takšnih tekstov je Leibnizev Poskus teodiceje o Božji dobroti, človekovi svobodi in izvoru zla, v sklopu katerega želi bralce prepričati, da nam je bog ustvaril najboljšega izmed vseh možnih svetov. Enega najvidnejših predstavnikov razsvetljenskega obdobja, Voltaira, so tovrstne teorije močno zmotile, zato jih je smešil v mnogih delih, med drugim tudi v svojem slavnem romanu Kandid ali optimizem. Prav to pa je osredja tematika pričujočega dela. V Kandidu Voltaire kritizira predvsem Leibniza, hkrati pa tudi druge optimistične teorije. Kot utilitarist, ki je verjel, da se mora vsak posameznik boriti za lastno dobrobit in ne zgolj modrovati, je želel bralce odvrniti od teorij, ki jih poskusijo prepričati, da je zlo v svetu treba zgolj sprejeti.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-04 07:47:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139556</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
