<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139494"><dc:title>Pridelava rdečih in belih sort čebule (Allium cepa L.) iz sadik</dc:title><dc:creator>Papler,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Allium cepa</dc:subject><dc:subject>rdeča čebula</dc:subject><dc:subject>bela čebula</dc:subject><dc:subject>količina</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>tržni pridelek</dc:subject><dc:description>V diplomskem poskusu smo proučevali uspešnost pridelave čebule preko sadik na osnovi ovrednotenega pridelka in kakovostnih parametrov. Poskus smo izvedli na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani, od februarja do avgusta 2021. Uporabili smo dve sorti bele čebule 'Wiener Bronzekugel' in 'Mustang F1' in dve sorti rdeče čebule 'Wiro' in 'Tera'. Poskus smo zasnovali v 4 ponovitvah, v vsaki ponovitvi je bilo 60 rastlin posajenih na sadilno razdaljo 20 cm x 20 cm, na parcelico velikosti 3 m2. Presajanje sadik na prosto smo izvedli 23. aprila 2021 in po 118 dneh pobrali tehnološko zrel pridelek. Stehtali smo količino pobranega pridelka na parcelo, ga skalibrirali in ga razvrstili v tri velikostne razrede (nad 5 cm, 3 cm do 5 cm, pod 3 cm). Za analize morfoloških in biokemijskih lastnosti smo naključno izbrali 8 čebulic iz posameznega obravnavanja in jih stehtali, izmerili velikost, vsebnost suhe snovi in vsebnost skupne topne snovi. Pomerili smo tudi barvo ovojnih luskolistov. Sorte so se med seboj razlikovale v količini in kakovosti pridelka. Sorti bele čebule sta imeli večji pridelek ('Wiener Bronzekugel' 12,1 t/ha, 'Mustang F1' 9,0 t/ha), glede na sorti rdeče čebule ('Wiro' 6,5 t/ha in 'Tera' 6,1 t/ha). Prav tako sta imeli sorti bele čebule večji delež čebulic v največjem velikostnem razredu nad 5 cm, (70 % sorta 'Wiener Bronzekugel' in 43 % sorta 'Mustang F1'), glede na sorti rdeče čebule (36 % 'Wiro' in 23 % 'Tera'). Sorte so se v vsebnosti suhe snovi razlikovale. Sorta 'Wiener Bronzekugel' je imela le 8 % suhe snovi, ostale tri sorte pa 11 % suhe snovi. Po vsebnosti suhe topne snovi je izstopala sorta bele čebule 'Mustang F1' z 20 % STS, najmanj STS so imele čebulice druge sorte bele čebule 'WienerBronzekugel', 10 % STS. Sorti rdeče čebule 'Wiro' in 'Tera' sta imeli 14 % oz. 15 % STS.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-03 07:17:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139494</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>