Vpliv aerobne vadbe na multiplo sklerozoSavšek, Lina (Avtor) Šega Jazbec, Saša (Mentor) multipla sklerozaaerobna vadbanevrodegeneracijamožganska atrofijamagnetnoresonančno slikanjekognitivni procesicitokinikvaliteta življenjaOzadje: Bolezenski proces pri multipli sklerozi (MS) sestavljata medsebojno tesno prepleteni vnetna in nevrodegenerativna komponenta, ki ju označujeta kopičenje vnetnih sprememb v beli možganovini in možganska atrofija. S sodobnimi zdravili uspešno zavremo vnetni proces, manj uspešni pa smo pri zaustavljanju procesa nevrodegeneracije in lajšanju simptomov, povezanih z MS. Poleg farmakoloških ukrepov zato iščemo tudi nefarmakološke, s katerimi bi lahko omilili težave, povezane z MS, ter dodatno zaustavili napredovanje bolezenskega procesa. Rezultati raziskav, osredotočenih na starejšo populacijo in bolnike z demenco, kažejo na možnost nevroprotektivnega učinka aerobne vadbe. Vpliv aerobne vadbe na vnetne in nevrodegenerativne procese pri bolnikih z MS še ni popolnoma pojasnjen. Prav tako ni znano, kakšen je dodani učinek aerobne vadbe v kombinaciji s farmakološkim zdravljenjem. Cilj: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kašen vpliv ima aerobna vadba v kombinaciji s farmakološkim zdravljenjem s fingolimodom na proces vnetne aktivnosti in nevrodegeneracije pri bolnikih z MS. Dokazi o ugodnem vplivu aerobne vadbe so pomembni kot osnova za nadaljnje raziskave v smeri iskanja strategij, ki bi omogočale boljši nadzor bolezenskega procesa MS in izboljšale kakovost življenja bolnikov. Dodatno bi lahko raziskava služila kot dokaz in podpora rehabilitacijskim programom, namenjenim bolnikom z MS. Bolniki in metode: Raziskava je bila zasnovana kot randomizirana kontrolirana študija v trajanju 12 tednov. Vanjo je bilo vključenih skupno 28 bolnikov, zdravljenih s fingolimodom; od tega je bila polovica bolnikov (n = 14) vključena v program aerobne vadbe dvakrat tedensko v trajanju 60 min, polovica (n = 14) pa je v tem obdobju nadaljevala z običajnim življenjskim slogom. Primarni cilj raziskave so bili magnetnoresonančni biomarkerji vnetja (število in volumen T2 ter z gadolinijem obarvanih T1 lezij) in nevrodegeneracije (volumen celotne in sive možganovine, volumen posameznih možganskih struktur). Sekundarni cilji raziskave so bili ocena po razširjeni lestvici prizadetosti (angl. Expanded Disability Status Scale, EDSS), hitrosti hoje, serumske koncentracije citokinov (interlevkin-6, topni receptor za interlevkin-2 in BDNF (angl. brain-derived neurotrophic factor)), ocena kognitivnih funkcij, utrudljivosti, razpoloženja in kakovosti življenja bolnikov. Rezultati: V splošnem je bil vpliv aerobne vadbe na volumen celotne in sive možganovine ter na večino analiziranih posameznih možganskih struktur zanemarljiv. Ugotovili pa smo vpliv aerobne vadbe na volumen nekaterih posameznih možganskih struktur (amigdala, putamen, posteriorni cingulatni girus, parahipokampalni girus in talamus), pri čemer je bila smer vpliva heterogena. Aerobna vadba je bila tako povezana z zmanjšanjem volumna putamna in posteriornega cingulatnega girusa ter s povečanjem volumna parahipokampalnega girusa, hkrati pa smo ugotovili, da sta se volumen talamusa in amigdale ohranila. Pri bolnikih, vključenih v program aerobne vadbe, smo ugotovili tudi zmanjšanje števila in volumna z gadolinijem obarvanih T1 lezij. Analiza je pokazala še, da je aerobna vadba nekoliko izboljšala hitrost hoje in zvišala serumsko koncentracijo BDNF, medtem ko pomembnega vpliva na preostale sekundarne izide raziskave ni bilo. Zaključek: Naša raziskava nudi nove podatke o vplivu aerobne vadbe v kombinaciji s farmakološkim zdravljenjem s fingolimodom na bolezenski proces pri MS, saj gre za prvo tovrstno raziskavo na tem področju. Rezultati naše raziskave kažejo, da bi lahko aerobna vadba pozitivno vplivala na ohranjanje volumna nekaterih možganskih struktur, kot so parahipokampalni girus, talamus in amigdala, in s tem torej delovala nevroprotektivno. Raziskava je nakazala tudi možnost različnega učinka aerobne vadbe na posamezne možganske regije, saj smo zabeležili negativen učinek na volumen putamna in posteriornega cingulatnega girusa, klinični učinek tega pa za zdaj ostaja nepojasnjen. Možno je, da aerobna vadba deluje tudi protivnetno, saj smo zabeležili zmanjšanje števila in volumna z gadolinijem obarvanih T1 lezij, ob čemer je skupno število T2 lezij ostalo stabilno. Z izjemo blagega izboljšanja hitrosti hoje in povišanja serumske koncentracije BDNF, pomembnejšega vpliva aerobne vadbe na invalidnost, kognitivne funkcije, utrudljivost, razpoloženje ali kakovost življenja bolnikov z MS nismo zabeležili. Raziskava ima nekaj omejitev, ki otežujejo posploševanje na celotno skupino bolnikov z MS, med drugim zaznavanje pomembnejših sprememb onemogočata velikost študijskega vzorca in trajanje študije. Kljub temu pa naša raziskava daje pomemben temelj za nadaljnje raziskave daljšega trajanja, ki bi vključile večje število bolnikov in različne oblike zdravljenj ter s tem natančneje raziskale vpliv aerobne vadbe na bolezenski proces pri MS. Hkrati ta raziskava daje tudi prve spodbudne podatke o možnem pozitivnem vplivu aerobne vadbe predvsem na nevrodegenerativni, pa tudi vnetni proces pri MS, kar daje podporo rehabilitacijskim programom za bolnike z MS.20222022-09-03 07:15:12Doktorsko delo/naloga139483sl