Vpliv instrumentalnih in vzorčnih parametrov na potek umeritvenih krivulj za določitev stopnje toplotne modifikacije hrastovega lesaŠtiftar, Nejc (Avtor) Cerc Korošec, Romana (Mentor) toplotna modifikacijahrasttermogravimetrijaumeritvena krivuljaLes je strateška surovina, ki jo imamo v Sloveniji na voljo v relativnem izobilju in je poleg vode naš edini naravno obnovljiv vir. Večina evropskih lesnih vrst ima neodporen les, ki se začne hitro razkrajati. Čeprav so v naravi taki procesi zaželeni, jih želimo pri lesu, katerega uporabljamo za komercialne namene, čim bolj upočasniti. V preteklosti so se za to uporabljali razni biocidni premazi, ki so danes zaradi naraščajoče okoljske ozaveščenosti Evropejcev vedno bolj nezaželeni, povečuje pa se uporaba termične modifikacije za zaščito lesa. V tem postopku les izpostavimo visokim temperaturam v anaerobnih pogojih, pri čemer v oleseneli celični steni pride do različnih kemijskih sprememb. To se odraža v nižji ravnovesni vlažnosti lesa, boljši dimenzijski stabilnosti in povečani odpornosti proti škodljivcem. Za nadzor kakovosti toplotno modificiranega lesa bi radi uvedli standardno metodo, ki bi jo lahko uporabili tudi v primeru reklamacij. Ena od možnih metod, s katero bi nadzirali stopnjo termične modifikacije določene lesne vrste, je tudi termogravimetrija. Pri tej metodi na osnovi standardnih vzorcev, ki smo jih termično modificirali pri različnih temperaturah in za katere poznamo izgubo mase med modifikacijo, konstruiramo umeritvene krivulje na podlagi TG meritev teh vzorcev. Te prikazujejo izgubo mase med TG meritvijo v odvisnosti od izgube mase med predhodno termično modifikacijo. Na potek TG krivulje pa vlivajo številni parametri, kot so masa vzorca, hitrost segrevanja, atmosfera v kateri le-ta poteka in oblika lončka, v katerem se vzorec nahaja. V okviru diplomskega dela sem se osredotočil na raziskovanje vplivov teh parametrov na potek umeritvenih krivulj, s katerimi določimo stopnjo toplotne modifikacije lesa, pri čemer sem se osredotočil na hrastov les. Najboljši parametri so tisti, pri katerih dobimo umeritveno krivuljo s čim večjim korelacijskim koeficientom R2 in smernim koeficientom k. Na osnovi te lahko določamo izgubo mase med toplotno modifikacijo neznanim vzorcev, seveda pod enakimi pogoji meritve.20222022-09-02 12:15:00Diplomsko delo/naloga139461sl