Povezanost prehranskega vedenja z zdravim načinom prehranjevanjaRis, Tina (Avtor) Kostanjevec, Stojan (Mentor) Kobal Grum, Darja (Komentor) Prehransko vedenjeČlovek vsak dan sprejme več odločitev o hrani in hranjenju, na katere vplivajo različni osebni, družbeni, kulturni, okoljski, časovni in ekonomski dejavniki. Kar pojemo in kolikor pojemo, vpliva na to, kako se počutimo, zato je zdrava in uravnotežena prehrana bistvena predvsem za zdrav in optimalen razvoj otroka. Da lahko razumemo kaj, kako, kdaj, koliko in s kom otroci jedo, je potrebno poznati njihovo prehransko vedenje. Namen magistrskega dela je bil preučiti prehransko vedenje otrok devetletne osnovne šole in ugotoviti povezanosti le–teh z njihovim odnosom do zdravega načina prehranjevanja. Ugotavljali smo, kako so prehranski vzorci družine, šole in vrstnikov povezani z oblikovanjem prehranskega vedenja otrok in tudi, ali je oblikovano prehransko vedenje otroka povezano z njegovo starostjo in spolom. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja in kvantitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 230 šestošolcev in devetošolcev iz osnovnih šol po Sloveniji, od tega 102 fanta in 128 deklet. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. V magistrskem delu smo na podlagi lastnega oblikovanega kriterija zdravega načina prehranjevanja, ki je vključeval priporočila glede uživanja posameznih skupin živil (zelenjava, sadje, mleko in mlečni izdelki, meso, ribe, ocvrte jedi, sladka živila, sladke pijače in voda) ter dnevnih obrokov (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica in večerja) ugotovili, da imajo otroci manj zdrav način prehranjevanja. Učenci se ne prehranjujejo zdravo predvsem zaradi prekomernega uživanja sladkorja in sladkih živil, ne zadostnega uživanja mesa, mesnih izdelkov in rib ter izpuščanja dopoldanske in popoldanske malice. Fantje izpolnjujejo večje število kriterijev zdravega načina prehranjevanja kot dekleta, predvsem zaradi nezadostnega uživanja beljakovinskih živil (mesa, mesnih izdelkov in rib) med dekleti. Izpolnjujoči kriteriji zdravega načina prehranjevanja se med obema spoloma razlikujejo. Dekleta bolje kot fantje izpolnjujejo predvsem kriterije glede uživanja zelenjave, sadja, mleka in mlečnih izdelkov, ocvrtih jedi, sladkih živil in malic, fantje pa bolje kot dekleta izpolnjujejo kriterije glede uživanja mesa, rib, vode in vseh glavnih dnevnih obrokov (zajtrk, kosilo in večerja). V skupini učencev z bolj zdravim načinom prehranjevanja smo ugotovili, da fantje pridobijo od svojih vrstnikov več informacij glede zdrave prehrane kot dekleta. V skupini z manj zdravim načinom prehranjevanja pa statistično pomembne razlike ni. Tako učenci z manj zdravim načinom prehranjevanja kot tudi učenci z bolj zdravim prehranjevanjem ocenjujejo, da ima ustrezna in zdrava prehrana za zdravje pomembno vlogo. Ugotovili smo tudi, da je prehransko vedenje učenca glede uživanja maščob povezano z družinskim prehranskim vzorcem. Starejši učenci ocenjujejo, da so v šoli pridobili malo informacij glede zdrave prehrane, mlajši učenci pa ocenjujejo, da so pridobili v šoli veliko informacij o zdravi prehrani. Ocenjujemo, da bi bilo potrebno izboljšati način prehranjevanja otrok in jih spodbujati k izbiri zdravih živil. Starše, vzgojitelje, učitelje in ostale strokovne delavce, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni zavod bi bilo potrebno seznaniti z nasveti glede odklanjanja živil pri otrocih, odpravljanja izbirčnosti in spodbujanja in krepitvi zdravih prehranskih navad med otroki.20222022-09-02 10:29:26Magistrsko delo/naloga139452sl