<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139451"><dc:title>Jeza pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju od prvega do petega razreda osnovne šole</dc:title><dc:creator>Heric,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jeza</dc:subject><dc:description>Soočanje z različnimi situacijami nas privede do doživljanja in izražanja različnih čustev, med katerimi so tudi neprijetna – med njimi tudi jeza. Šolsko okolje vključuje številne situacije, ki pri otrocih sprožajo jezo, zato smo se v magistrskem delu osredotočili na prepoznavanje, izražanje in uravnavanje jeze pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju od prvega do petega razreda osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom. Prepoznavanje, izražanje in uravnavanje čustev pri otrocih z motnjo v duševnem razvoju je zaenkrat še precej neraziskano področje, zato je bil cilj naše raziskave razširiti vpogled vanj znotraj šolske situacije. Za namen raziskave smo uporabili del podatkov širše raziskave Čustva učencev v razredu (Smrtnik Vitulić in Prosen, 2016). Podatke smo pridobili s pomočjo opazovanja po vnaprej pripravljeni opazovalni shemi, z naslovom Čustva učencev v razredu (Smrtnik Vitulić in Prosen, 2016). Analizirali smo vzorec 52 učencev, pri katerih se je v času opazovanja pojavila jeza. Podatke opazovanih učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju učenci z LMDR) od prvega do petega razreda osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom smo kvantitativno analizirali, saj nas je zanimalo, kako pogosto, v katerih situacijah in s kakšno intenzivnostjo učenci izražajo jezo. Prav tako nas je zanimalo, na kakšen način učenci besedno in nebesedno izražajo jezo ter kakšni so ob tem izražanju odzivi sošolcev in učiteljev. Rezultate smo primerjali tudi po spolu in starosti učencev. Za boljši uvid v prepoznavanje jeze in poznavanje strategij uravnavanja jeze, smo opravili delno strukturirane ustne intervjuje z desetimi učenci, ki so predhodno sodelovali v omenjenem opazovanju. Ugotovili smo, da učenci jezo najpogosteje izražajo v socialnih interakcijah s sošolci in z učitelji, na drugem mestu pa so situacije, v katerih so učenci čutili psihološko ali fizično stisko. Učenci jezo izražajo pogosteje nebesedno kakor besedno. Besedno so jezo najpogosteje izrazili z zapovedjo, s pritoževanjem, pripombo/komentarjem, nebesedno pa so jezo najpogosteje izrazili z mrščenjem obrvi, s pogledom, z glasnim/s strogim tonom govora in kretnjo. Ugotovili smo, da so besedni odzivi sošolcev in učiteljev na izražanje jeze pri učencih kratki, trenutni ter vsebinsko izjemno skromni. Rezultate raziskave smo primerjali tudi po spolu in starosti (med starostnima skupinama srednjega ter poznega otroštva). Med spoloma so se pokazale statistično pomembne razlike pri izražanju jeze pri situaciji kršenja pravil (učenke pogosteje kakor učenci). Med starostnima skupinama otrok se statistično pomembne razlike niso pokazale. Statistično pomembnih razlik ni bilo glede na intenzivnost izražanja jeze med spoloma, prav tako tudi ne med starostnima skupinama. Med spoloma in starostnima skupinama otrok so se pokazale statistično pomembne razlike na področju besednega izražanja jeze. Med spoloma pri kategorijah: izražanje želje, kletvice ali zmerljivke (v obeh primerih pogosteje učenke) in »brez besednega odziva« (pogosteje učenci). Med starostnima skupinama srednjega in poznega otroštva pa so pomembne razlike pri kategorijah: razlaga in vprašanje (pogosteje v poznem otroštvu), kletvice ter zmerljivke (pogosteje v srednjem otroštvu). Na področju nebesednega izražanja jeze so se statistično pomembne razlike med spoloma pokazale pri kategorijah – odmik in telesni nemir (pogosteje pri učencih) ter drža (pogosteje pri učenkah), razlike med starostnima skupinama učencev pa so se pokazale pri kategoriji rokovanja s predmeti (pogosteje v poznem otroštvu). Učenci in učenke z LMDR so v intervjujih čustvo jeze večinoma prepoznali, nekajkrat so ga zamenjali s čustvom žalosti. Kot najustreznejšo strategijo uravnavanja jeze so učenci najpogosteje izbirali reševanje problema in razmislek o nadaljnjem ravnanju. Z magistrskim delom želimo poudariti pomembnost namenjanja pozornosti čustvom v času otroštva, saj bi z zgodnjo intervencijo lahko veliko doprinesli k ustreznemu prepoznavanju, izražanju in uravnavanju jeze pri osebah z LMDR.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-02 10:29:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
