<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139440"><dc:title>Uporaba biometričnih podatkov v pametnih domovih</dc:title><dc:creator>Zvizdalo,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starešinič,	Marica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biometrični podatki</dc:subject><dc:subject>pametni dom</dc:subject><dc:subject>zaščita podatkov</dc:subject><dc:subject>kršitev zasebnosti</dc:subject><dc:description>Zaključno delo obravnava pomen biometričnih podatkov v pametnih domovih. Najprej smo v teoretičnem delu ugotovili, kaj so biometrični podatki in kaj je pametni dom. V eksperimentalnem delu smo preučili štiri pametne domove: Amazon Alexa, Google Home, Apple HomeKit in Samsung SmartThings. Raziskali smo, kako se ravna s podatki in kakšna je njihova zaščita. Pridobljene rezultate smo analizirali glede na njihov sistem delovanja in uporabo biometričnih podatkov. Uredili smo jih v preglednici, iz njiju pa smo pridobili zanimive zaključke. Ugotovili smo, da so bile pri vseh štirih preučenih pametnih domovih najdene napake v sistemu in pa tudi kršitve zasebnosti. Med štirimi preučenimi pametnimi domovi s stališča zaščite podatkov ni večjih odstopanj. O Samsung SmartThings smo na svetovnem spletu našli največ kršitev, za Amazonov pametni dom pa je potrjeno, da ustvarja in shranjuje zvočne posnetke uporabnikov. Glede na preučene pametne domove bi zato najprej priporočili Google Home ali Applov HomeKit. Biometrični podatki pri nobenem niso deležni posebne obravnave in niso zadostno zaščiteni.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-02 09:01:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139440</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>