<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139402"><dc:title>Brownovo gibanje in toplotna enačba</dc:title><dc:creator>Saksida,	Grega	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perman,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Brownovo gibanje</dc:subject><dc:subject>martingal</dc:subject><dc:subject>lokalni martingal</dc:subject><dc:subject>Itôv integral</dc:subject><dc:subject>toplotna enačba</dc:subject><dc:subject>Feynman-Kacova formula</dc:subject><dc:subject>enostavna lastnost Markova</dc:subject><dc:subject>Lebesgueov integral s parametrom</dc:subject><dc:subject>neodvisnost</dc:subject><dc:description>Toplotna enačba je ena najpomembnejših parcialnih diferencialnih enačb v matematiki in naravoslovju. Njene rešitve se navadno ne da izraziti v zaprti eksplicitni obliki, jo pa lahko zapišemo v integralski obliki z uporabo t. i. fundamentalne rešitve ali pa kot neskončno vrsto rešitev lastnega problema, če jo rešujemo na omejeni množici. V tej magistrski nalogi bomo raziskali še tretji način, kjer rešitev toplotne enačbe zapišemo kot pričakovano vrednost primernega funkcionala Brownovega gibanja. Računsko gledano se izkaže za sorodnega zapisu rešitve v integralski obliki, a je konceptualno povsem drugačen, omogoča pa reševanje tudi bolj splošnih oblik toplotne enačbe, med drugim posebne oblike konvekcijske toplotne enačbe. Zapis rešitve z Brownovim gibanjem porodi tudi nove numerične pristope k reševanju toplotne enačbe.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-02 08:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139402</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>