<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139392"><dc:title>Primerjava magnetno resonančne angiografije in računalniško tomografske angiografije pri slikanju pacienta z anevrizmo torakalne aorte</dc:title><dc:creator>Kuralt,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šikovec,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Breznik,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>anevrizma</dc:subject><dc:subject>torakalna aorta</dc:subject><dc:subject>magnetno resonančna angiografija</dc:subject><dc:subject>računalniško tomografska angiografija</dc:subject><dc:subject>EKG proženo slikanje</dc:subject><dc:description>Anevrizma aorte je segmentna razširitev premera žilne svetline za več kot 50 % glede na normalni premer žile. Na torakalni aorti se največkrat pojavi v ascendentnem delu (60 %), nato v descendentnem (35 %), najredkeje pa se pojavi na aortnem loku. Za postavitev diagnoze sta najpomembnejši slikovni preiskavi magnetno resonančna angiografija (MRA) in računalniško tomografska angiografija (CTA). MRA je neinvazivna slikovna metoda, ki omogoča pregled žilja brez ionizirajočega sevanja. Znane so tri osnovne tehnike MRA slikanja, tehnika preleta, faznokontrastna angiografija in kontrastno poudarjena angiografija. CTA je neinvazivna slikovna metoda, pri kateri uporabimo jodovo kontrastno sredstvo za prikaz žilja. Pri obeh slikovnih metodah nam največ težav povzroča ritmično gibanje srca, zato uporabljamo EKG proženo slikanje. Namen: Namen diplomske naloge je predstaviti primer pacienta z diagnosticirano anevrizmo torakalne aorte in ugotoviti, katera od slikovnih metod (MRA ali CTA) je boljša pri diagnosticiranju anevrizme ter predstaviti prednosti in slabost obeh metod. Metode dela: Izvedli smo retrospektivno študijo kliničnega primera, kateremu je bila s CTA preiskavo diagnosticirana anevrizma ascendentne torakalne aorte in nato kasneje opravljena tudi MRA preiskava za kontrolo velikosti torakalne aorte. Rezultati:  S CTA in MRA preiskavama smo izmerili premere različnih predelov torakalne aorte. Ugotovili smo, da so bile vse meritve obeh slikovnih preiskav enake, opazili smo odstopanje le v predelu proksimalnega aortne loka. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da sta CTA in MRA enako dobri za diagnosticiranje anevrizme torakalne aorte. CTA kljub uporabi ionizirajočega sevanja in kontrastnega sredstva še vedno ostaja zlati standard za prikaz torakalne aorte, predvsem zaradi nižjih stroškov preiskave, večje dostopnosti in hitrosti slikovne metode, saj lahko slikamo celotno aorto v enem vdihu bolnika. Vedno večjo vlogo pri diagnosticiranju in spremljanju anevrizem pa pridobiva brezkontrastna MRA, ker ne uporablja ionizirajočega sevanja. Njena največja slabost je čas trajanja preiskave, ampak z uporabo novejših pulznih zaporedij se čas preiskave skrajšuje in tako postaja vse boljša alternativa CTA preiskava. Obe preiskavi najbolj omejuje ritmično gibanje srca, zato uporabljamo EKG proženo slikanje, ki bistveno zmanjšuje artefakte zaradi gibanja srca.</dc:description><dc:publisher>[M. Kuralt ; K. Šikovec]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-02 07:46:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139392</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
