Klinična uporaba magnetno resonančnega tomografa z gostoto magnetnega polja 7 Tesla pri slikanju možganovPavčič, Veronika (Avtor) Pravst, Patricia (Avtor) Podobnik, Janez (Mentor) Robida, Tina (Komentor) Starc, Tina (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijamagnetna resonancamagnetno resonančni tomograf gostote magnetnega polja 7 Tmultipla sklerozamožgansko-žilne boleznimožganski tumorjinevrodegenerativne bolezniUvod: Klinična uporaba magnetno resonančnih (MR) tomografov gostote magnetnega polja 7 Tesla (T) prinaša tako prednosti, kot so boljše razmerje signal-šum (RSŠ), boljša prostorska in kontrastna ločljivost ter krajši čas meritve, kot tudi slabosti, na primer nehomogenosti, povezane z zunanjim magnetnim poljem (B0), nehomogenosti, povezane z dodanimi radiofrekvenčnimi pulzi (B1) ter večjo specifično absorpcijsko stopnjo (SAR). Prednosti, povezane s 7 T MR tomografom po svetu izkoriščajo za diagnostiko različnih možganskih obolenj, kot so multipla skleroza (MS) (odkrivanje kortikalnih lezij), možgansko-žilne bolezni (vizualizacija majhnih intrakranialnih žil in submilimetrskih okluzivnih lezij), možganski tumorji (natančnejše načrtovanje zdravljenja in odkrivanje možganskih krvavitev) in nevrodegenerativne bolezni (odkrivanje sprememb v črni snovi in prepoznavanje amiloidnih plakov). Namen: Namen diplomskega dela je preučiti ključne prednosti in slabosti ter oceniti pomen implementacije MR tomografa gostote magnetnega polja 7 T na področje diagnosticiranja pogostih možganskih patologij. Metode dela: Uporabili sva deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom literature. Članke sva iskali v različnih podatkovnih bazah in v pregled literature vključili le tiste, ki so v celoti ustrezali vnaprej zastavljenim vključitvenim faktorjem. Rezultati: Našli sva 15 ustreznih člankov na temo klinične uporabe MR tomografa z gostoto magnetnega polja 7 T, ki sva jih predstavili v dveh tabelah. V prvi tabeli so predstavljeni avtorji člankov in leto izdaje, število udeležencev in naloga le-teh v raziskavi ter predmet opazovanja, medtem ko druga tabela navaja glavne ugotovitve člankov, predstavljenih v prvi tabeli. Razprava in zaključek: Ugotovili sva, da uporaba MR tomografov z ultra visoko gostoto magnetnih polj pripomore k bolj natančnemu diagnosticiranju možganskih patologij. Pri MS gre za natančnejše razlikovanje med belo in sivo možganovino ter lezijami, ki so vidne na SWI (magnetno dovzetno poudarjeno slikanje), FLAIR (pulzno zaporedje z zasičenjem signala iz tekočine) ali T2 (transverzalna relaksacija) poudarjenih slikah. Za prikaz možganskega žilja je ključna Time-of-Flight (TOF) tehnika. Pri ultra visokih gostotah magnetnih polj je T1 (longitudinalna relaksacija) relaksacijski čas daljši (boljše razmerje kontrast-šum) in posledično je mogoče oceniti zelo majhne intrakranialne žile (npr. lentikulostriatne arterije). Pri diagnosticiranju možganskih tumorjev si pomagamo z MR spektroskopijo. Ta nam pri gostoti magnetnega polja 7 T omogoča tudi merjenje metabolitov nizkih koncentracij (npr. 23Na). Boljše RSŠ in večji učinek magnetne dovzetnosti pri ultra visoki gostoti magnetnega polja vplivata na natančen prikaz prekrvavljenosti tumorjev na slikah, ki jih pridobimo s pomočjo SWI pulznega zaporedja. Pri diagnosticiranju nevrodegenerativnih bolezni se pri Alzheimerjevi bolezni (AB) osredotočamo na oceno hipokampusa, kjer je za natančno oceno ključni kontrast med sivo in belo možganovino, prikaz le-tega pa je pri gostoti magnetnega polja 7 T izboljšan. Pri Parkinsonovi bolezni (PB) pa pri ultra visoki gostoti magnetnega polja dosežemo boljšo kontrastno in prostorsko ločljivost in z uporabo T2* sekvenc odkrijemo prisotnost amiloidnih plakov.[V. Pavčič ; P. Pravst]20222022-09-02 07:45:56Diplomsko delo/naloga139391sl