<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139389"><dc:title>Primerjava ekspozicijskih pogojev pri slikanju z DR in CR (elektronski nadzor ekspozicije)</dc:title><dc:creator>Islamović,	Belmin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanojević,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Janez	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>slikovni sprejemniki</dc:subject><dc:subject>digitalna radiografija</dc:subject><dc:subject>računalniška radiografija</dc:subject><dc:subject>elektronski nadzor ekspozicije</dc:subject><dc:subject>produkt toka in časa</dc:subject><dc:subject>anodna napetost</dc:subject><dc:subject>ekspozicijski indeks</dc:subject><dc:subject>DAP</dc:subject><dc:subject>kakovost rentgenograma</dc:subject><dc:description>Uvod: Slikovne sprejemnike delimo na analogne in digitalne. K analognim slikovnim sprejemnikom prištevamo rentgenski film, ki so jih danes skoraj v popolnosti nadomestili digitalni sprejemniki. Ti se delijo na CR detektorje (fluorescenčne plošče) in DR detektorje (CCD, CMOS, flat panel detektor). Za odčitavanje CR slike potrebujemo CR čitalec, ki omogoča da latentna slika postane vidna. Digitalno radiografijo delimo na direktno ali neposredno in indirektno ali posredno. Namen: Namen diplomske naloge je ugotoviti razlike v ekspozicijskih pogojih in kakovosti slike pri uporabi obeh sistemov z elektronskim nadzorom ekspozicije. Metode dela: V diplomskem delu sva v prvem delu uporabila opisno ali deskriptivno metodo, s pregledom domače in tuje strokovne literature. V drugem delu sva uporabila eksperimentalno metodo dela, kjer sva izvajala meritve v laboratoriju Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Ob uporabi CR in DR detektorja sva primerjala ekspozicijske pogoje pri osnovnih projekcijah slikanja roke PA, stopala stransko in gležnja AP. Za vsako projekcijo sva nastavila anodno napetost (45 kV, 50 kV in 55 kV), produkt toka in časa pa sva izbrala glede na EI. Odčitavala in beležila sva DAP in EI, nato sva podatke računalniško obdelala in jih prikazala v tabelah. Rezultati: Rezultati meritev kažejo, da smo morali produkt toka in časa pri DR povečati v primerjavi z CR, za dosego EI 250, pri enakih objektih slikanja. Najvišji dvig mAs smo zabeležili pri slikanju roke PA z 55 kV za 42,9%, pri slikanju stopala stransko z 50 kV za 40% in pri slikanju gležnja AP z 45 kV za 77%. Najvišjo dozo bi pacient v našem primeru prejel pri slikanju gležnja AP, najnižjo pa pri slikanju roke PA. Po primerjavi kakovosti obeh rentgenogramov, narejenih na CR in DR detektorjih lahko razberemo, da je kakovost rentgenogramov narejenih na DR boljša. Razprava in zaključek: Po pregledu do sedaj obstoječe literature na to temo, smo ugotovili, da EI najbrž ni pravilno nastavljen na enem od sistemov na fakulteti, saj bi morala biti doza na DR nižja kot na CR za enako kakovost slike. Odstopanja v nastavitvi produkta toka in časa bi bila manjša, če bi rentgenski aparat omogočal nastavitve točno določene vrednosti le- tega, za približanje ekspozicijskemu indeksu 250. Boljšo kakovost DR rentgenogramov pripisujemo uporabi višjemu produktu toka in časa ter boljši programski opremi za obdelavo slik pri DR sistemu.</dc:description><dc:publisher>[B. Islamović; S. Stanojević]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-02 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139389</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
