<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139212"><dc:title>Prilagajanje naravoslovnih učbenikov za učence s specifičnimi učnimi težavami in učence z intelektualnimi primanjkljaji s pomočjo obogatene resničnosti</dc:title><dc:creator>Senegačnik Jakovac,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>specifične učne težave</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih se je v vzgoji in izobraževanju povečalo zanimanje za raziskave o kakovosti slovenskih učbenikov, saj v Sloveniji učbeniki spadajo v eno izmed manj raziskanih področij šolskega polja. Prav tako je s tehnološkim napredkom svojo pot v šolsko polje našla tudi tehnologija, ki nas danes praktično spremlja na vsakem koraku. Njena uporaba pušča pozitivne učinke tako na znanju, motivaciji, kot tudi vključenosti učencev v sam učni proces. Primer združitve tehnologije in učbenika je učbenik, nadgrajen z obogateno resničnostjo, katerega rezultat je lahko bolj poglobljeno znanje učencev, nadgradnja ustaljenega načina poučevanja ter obogatitvene vsebine, zapisane v učbenikih.
Osrednji cilj magistrskega dela je bil na praktičnem primeru prikazati, kako lahko učitelji sami nadgradijo naravoslovni učbenik s pomočjo obogatene resničnosti ter ga prilagodijo za učence s specifičnimi učnimi težavami in učence z lažjimi intelektualnimi primanjkljaji. Z raziskavo smo želeli preučiti uporabnost obogatene resničnosti pri optimizaciji učnih gradiv za učence s specifičnimi učnimi težavami in lažjimi intelektualnimi primanjkljaji, evalvirati uporabnost izdelanih učnih gradiv ter preveriti stališča učiteljev ter specialnih in rehabilitacijskih pedagogov do uporabe obogatene resničnosti pri pouku z omenjenima skupinama učencev. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. V raziskovalni pristop smo vključili tako kvantitativno kot kvalitativno raziskovanje. Podatke smo pridobili s tehniko anketiranja. Način vzorčenja je bil neslučajnosti in namenski. Vzorec vključuje 56 učiteljev biologije in/ali naravoslovja, 43 izvajalcev dodatne strokovne pomoči (specialnih in rehabilitacijskih pedagogov), 17 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki poučujejo v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom in tri izvajalce dodatne strokovne pomoči (učitelji biologije ali/in naravoslovja) iz vse Slovenije.
Rezultati raziskave so pokazali, da večina anketiranih meni, da je obogatena resničnosti pri poučevanju otrok s specifičnimi učnimi težavami in lažjimi intelektualnimi primanjkljaji uporabna, saj olajša prilagajanje učnih vsebin in posledično delo s temi učenci. Rezultati so tudi pokazali, da učitelji ter specialni in rehabilitacijski pedagogi še niso čisto odločeni glede uporabljanja obogatene resničnost pri svojem poučevanju v prihodnosti. Ugotovitve ob tem nakazujejo, da na pripravljenost do uporabe te tehnologije vpliva le število let delovne dobe in ne izobraževalni program, v katerem anketiranci poučujejo, oz. delovno mesto, na katerem so zaposleni. Spodbudno je, da so anketiranci našteli več prednosti kot pomanjkljivosti pri uporabi obogatene resničnosti za namene prilagajanja naravoslovnih učbenikov.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-01 08:26:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139212</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
