Koaksialna zasnova merilnega upora na tiskanem vezjuMEH PEER, JAŠA VID (Avtor) Zajec, Peter (Mentor) merilni uporimpedančna karakteristikakoaksialna zasnovaZanesljiva in s pogreški neobremenjena meritev toka je v modernih polprevodniških napravah nadvse pomembna, vendar zaradi široke frekvenčne pasovne širine in amplitude, ki ju narekuje oblika merjenega toka, težko uresničljiva. Če upoštevamo še cenovni vidik, je merjenje toka z uporabo merilnega upora izmed poznanih načinov merjenja često najprimernejše – navkljub dodatnemu ojačevalnemu vezju za ojačitev majhnega padca napetosti. Tematika diplomskega dela je osredotočena na analizo, izvedbo in ovrednotenje merilnega upora s koaksialno zasnovo. Ta je prirejena čim večji kompatibilnosti s pretvorniškimi napravami, zgrajenimi na tiskanem vezju. Vse komponente merilnega upora morajo biti torej nameščene na tiskanem vezju ali biti njegov del. V diplomskem delu sem zasnoval osem merilnih uporov, ki se med seboj razlikujejo po postavitvi površinsko nameščenih (SMD) uporov in njihovimi povezavami na dvostranskem tiskanem vezju. Ker je impedanca omenjenih povezav primerljiva impedanci vgrajenih SMD uporov, je poznavanje njihove upornosti in induktivnosti ključno že v postopku zasnove. Pri tem uporabljena in osnovana teoretična pričakovanja posamezne izvedbe sem preveril, sprva s poenostavljenim in v nadaljevanju nadgrajenim simulacijskim pristopom. S simulacijami sem najprej pridobil parametre posamezne tiskanine, na podlagi katerih sem, zgolj z upoštevanjem diagonalnih elementov njihove impedančne matrike, izračunal mejno frekvenco. Njeno točnejšo vrednost sem določil z upoštevanjem idealiziranih in realnih lastnosti vgrajenih SMD uporov. Rezultati simulacij so bili pridobljeni v programskem paketu Ansys in v naslednjem koraku primerjani z rezultati meritev opravljenih z vektorskim analizatorjem vezij – Bode 100. Na podlagi rezultatov simulacij in meritev sem potrdil teoretično osnovane predpostavke in dokazal, da je možno izdelati prototipno vezje SMD koaksialnega merilnega upora, ki omogoča delovanje na frekvenčnem območju do minimalno 5,6 MHz.20222022-08-31 10:55:00Diplomsko delo/naloga139142sl