Primerjava različnih protokolov inercijske vadbe za moč nogSpudić, Darjan (Avtor) Štirn, Igor (Mentor) Pori, Primož (Komentor) izoinercijasila-hitrost-močelektromiografijatreningodrivna močNamen randomizirane kontrolirane raziskave na študentih Fakultete za šport je bil preveriti učinke dveh osemtedenskih protokolov inercijske vadbe za moč nog na mehanske in elektromiografske (EMG) spremenljivke gibalnih testov ter arhitekturo mišice vastus lateralis (VL). Protokola vadbe sta se razlikovala v velikosti inercijskega bremena, določenega iz odnosa sila-hitrost-moč (F-v-P) pri počepanju na inercijski napravi. Skupina Popt (n = 16) je vadila z bremenom, s katerim je proizvedla največjo moč (P), in skupina P70 (n = 18) z bremenom 70 % P. Kontrolna (K) skupina (n = 13) vadbe ni izvajala. Z analizo variance z mešanim načrtom (čas [pred, po], skupina [K, Popt in P70]) smo odkrili različne spremembe med skupinami v a) največji hoteni izometrični kontrakciji pri iztegu noge v nožni preši, b) velikosti prirastka sile, sili (F) in P odriva pri skoku iz polčepa, c) višini skoka, F in P odriva ter P zaviranja pri skoku z nasprotnim gibanjem, d) vseh spremenljivkah odnosa F-v-P pri počepanju na inercijski napravi v koncentričnem delu počepa in pri največji teoretični sili (F0) v ekscentričnem delu počepa, e) pri največji teoretični P in največji teoretični hitrosti pri skokih z bremeni ter e) debelini in penacijskem kotu mišice VL (vse p < 0,05). Skupina P70 je v večji meri izboljšala večino mehanskih spremenljivk, vendar kljub temu med vadbenima skupinama nismo odkrili razlik (p > 0,05). Počepanje na inercijski napravi z velikim bremenom (P70) povzroči izboljšanje F0 na odnosu F-v-P pri počepanju na inercijski napravi in, nasprotno, izboljšanje največje teoretične hitrosti na odnosu F-v-P pri skokih z bremeni. Izboljšanje mehanskih spremenljivk v obeh skupinah lahko v večji meri pojasnimo s povečanjem debeline mišice VL in ne s spremembami v delovanju živčnih mehanizmov.20222022-08-31 07:15:05Doktorsko delo/naloga139102sl