Možnosti uporabe sodobnih modelov višinske vadbe »živi nizko – treniraj visoko« v kineziologijiTominec, Domen (Avtor) Debevec, Tadej (Mentor) Rauter, Samo (Komentor) hipoksijavadbašportna sposobnostzdravljenjekineziologijaCilj in hkrati namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so možnosti uporabe sodobnega modela višinske vadbe »živi nizko – treniraj visoko« v kineziologiji. V ta namen je bil v okviru magistrskega dela opravljen sistematični pregled raziskav, ki so proučevale učinke sodobnega modela višinske vadbe na izboljšanje športne sposobnosti in zdravja v kliničnih populacijah. Višinska vadba postaja ena vse pogosteje dodanih vadbenih sredstev, s katerim športnikom ali bolnikom omogočimo, da ob enaki (ali manjši) mehanski obremenitvi izzovejo večjo metabolno obremenitev in posledično večje telesne prilagoditve. Sodobne metode višinske vadbe od posameznikov zahtevajo, da tekom bivanja na nižini izvedejo nekaj aktivnih ali pasivnih vadbenih enot v stalni ali intermitentni hipoksiji z močnejšo hipoksično obremenitvijo, kot so je navadno deležni med dolgotrajnejšimi pripravami in bivanjem na višini. V uvodu smo zato opisali in definirali stanje hipoksije ter pojasnili njene fiziološke posledice in telesne prilagoditve, ki so potrebne za uspešno soočanje s hipoksijo. V razpravi smo opredelili model višinske vadbe »živi nizko – treniraj visoko« ter natančno opisali oblike simulacije hipoksije na nižini in metode višinske vadbe, ki jih model zajema. Predstavili smo ugotovitve raziskav ter proučili glavne fiziološke in telesne prilagoditve, ki lahko vodijo do izboljšanja športne sposobnosti in zdravja na višini in/ali nižini ter na podlagi tega pripravili smiselne praktične smernice. Ugotovili smo, da sodobne metode višinske vadbe, ki jih model zajema, izzovejo predvsem prilagoditve v mišičnem tkivu. Največji potencial za izboljšanje športne sposobnosti na nižini so pokazale aktivne metode v sistemski hipoksiji, ki uporabljajo (supra)maksimalno intenzivne obremenitve. Uporaba pasivnih ali submaksimalno intenzivnih aktivnih metod v sistemski ali lokalni hipoksiji pa se je izkazala za koristno predvsem pri izboljšanju športne sposobnosti na višini, ergogenem učinkovanju pred športnimi nastopi in alternativnem zdravljenju različnih kroničnih bolezni ali mišično-skeletnih poškodb. Magistrsko delo športni stroki ponuja natančnejše razumevanje sodobnega modela višinske vadbe, njegove aplikacije v vrhunskem športu in kliničnih populacijah. Na podlagi ugotovitev narekuje, da je v vrhunskem športu najsmiselneje uporabljati metodo ponovljivih šprintov v hipoksiji, medtem ko je v kliničnih populacijah koristno uporabljati predvsem metodo intermitentne hipoksične izpostavljenosti v kombinaciji z vadbo in metode okluzijske vadbe.20222022-08-30 07:15:39Magistrsko delo/naloga139066sl