<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139052"><dc:title>Določitev koncentracije težkih kovin v reki Meži z oceno njihovih negativnih vplivov na zdravje prebivalcev</dc:title><dc:creator>Zavrl,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>težke kovine</dc:subject><dc:subject>ICP-OES</dc:subject><dc:subject>reka Meža</dc:subject><dc:subject>onesnaženost</dc:subject><dc:subject>vpliv na zdravje</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava okoljsko varnost Mežiške doline, za katero so znane povišane vrednosti težkih kovin kot posledica večletnega rudarjenja in predelave svinčevo-cinkove rude. Obravnavali smo vpliv degradiranega okolja in možne škodljive učinke na življenje prebivalcev v Mežiški dolini. V okviru eksperimentalnega dela smo določili vsebnost arzena, kadmija, kobalta, kroma, bakra, molibdena, niklja, svinca, selena in cinka v petih vzorcih vode in sedimenta reke Meže. Vsebnost izbranih težkih kovin smo izmerili z analitsko tehniko optične emisijske spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-OES). Vzorčenje in analiza sta bila izvedena marca 2022. 
Dobljene koncentracije težkih kovin v površinski vodi in sedimentu smo primerjali s slovenskimi mejnimi vrednostmi ter mejnimi vrednostmi nekaterih drugih držav in organizacij. Meritve vzorcev površinske vode so pokazale, da v nobenem primeru ni prišlo do prekoračitev največjih dovoljenih koncentracij (NDK-OSK), ki so določene v slovenski zakonodaji. Izjema je kadmij, kjer so bile koncentracije pod mejo določljivosti, zato primerjava z nekaterimi mejnimi vrednostmi ni bila mogoča. Na enak problem smo naleteli tudi pri posameznih vzorčnih mestih nekaterih ostalih preiskovanih elementov. V površinski vodi reke Meže je nekoliko izstopala koncentracija bakra, ki je bila povišana na vseh vzorčnih mestih. 
V sedimentu reke Meže v primerjavi z ostalimi elementi izstopajo koncentracije kadmija, svinca in cinka, ki na posameznih vzorčnih mestih presegajo kritične imisijske vrednosti določene v slovenski zakonodaji. Na podlagi naših meritev smo ugotovili, da je najbolj onesnažen sediment v kraju Mežica. Določali smo tudi geo-akumulacijske indekse, faktorje kontaminacije, faktorje obogatitve in indeks obremenjenosti z onesnaževali, kjer so izmerjene koncentracije na različne načine primerjane glede na naravno prisotne koncentracije težkih kovin v okolju. Rezultati dokazujejo, da je onesnaženje reke Meže še vedno prisotno, kar potrjuje dejstvo, da tveganja za ekosistem in zdravje okoliških prebivalcev ostajajo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-29 14:00:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139052</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
