<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139023"><dc:title>Določanje kalibracijskega faktorja kapilarnega etalona puščanja</dc:title><dc:creator>Motaln,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kutin,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kapilarni etalon puščanja</dc:subject><dc:subject>laminarni tok</dc:subject><dc:subject>merilni sistem pVTt</dc:subject><dc:subject>kalibracijski faktor</dc:subject><dc:subject>majhni pretoki plina</dc:subject><dc:subject>Hagen-Poiseuillova enačba</dc:subject><dc:description>V delu je obravnavan merilni sistem s kapilarnim etalonom puščanja, v katerem se vzpostavijo laminarne tokovne razmere merjenega plina. Predstavljena so fizikalna izhodišča delovanja kapilarnega etalona puščanja, na podlagi katerih smo izpeljali enačbo za izračun kalibracijskega faktorja kapilarnega etalona. Opisan je tudi referenčni merilni sistem, ki izmeri masni pretok čez pretočni sistem. Izvedene so bile meritve pri tlačnih padcih od 0,4 do 2,4 kPa na obeh kapilarnih etalonih puščanja, kar pomeni območje pretokov dušika od 0,04 do 2,4 mg/min. Izračunali smo kalibracijski faktor, ki bo uporabljen za medlaboratorijsko primerjavo prenosnega etalona puščanja. Prav tako smo izračunali kalibracijski faktor iz umerjenih vrednosti in ga primerjali s kalibracijskim faktorjem, izračunanim iz meritev. Odstopanje med kalibracijskima faktorjema večjega in manjšega kapilarnega etalona puščanja je 1,4 % in 1,8 %, razširjena merilna negotovost referenčnega merilnika je 0,2 %, skupna razširjena merilna negotovost obeh kalibracijskih faktorjev, izračunanih v tem delu, je 0,38 %.</dc:description><dc:publisher>[K. Motaln]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-29 08:21:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139023</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
