<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138972"><dc:title>Napoved rezistence na kemoterapijo na osnovi platine pri raku jajčnikov</dc:title><dc:creator>Fortuna,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Černe,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak jajčnikov</dc:subject><dc:subject>rezistenca</dc:subject><dc:subject>celični liniji OAW42 in PEO1</dc:subject><dc:subject>ATP7A</dc:subject><dc:subject>pretočna citometrija</dc:subject><dc:description>Rak jajčnikov je izmed ginekoloških rakov najsmrtonosnejša oblika bolezni, kjer je najpogostejši serozni karcinom visokega gradusa (HGSC), ki izhaja iz epitelija na površini jajčnikov. Eden izmed glavnih razlogov za slabo prognozo je pozno odkrivanje bolezni, saj se simptomi največkrat pojavijo šele v napredovalnem stadiju. Zdravljenje se začne s citoreduktivno operacijo, ki ji sledi kemoterapija na osnovi platine (karboplatin), ta pa zaradi različnih genetskih in epigenetskih lastnosti celic istega tumorja ni vedno učinkovita. Približno tretjina bolnic se na primarno kemoterapijo ne odzove, pri 80 % tistih, ki se odzovejo pa pride do ponovitve bolezni, ki je v večini primerov rezistentna na platino in zato težko ozdravljiva. V želji po natančnejši diagnozi se išče nove prediktivne molekularne biooznačevalce, s katerimi bi lažje prilagodili zdravljenje in potencialno povečali verjetnost preživetja. Med njimi je tudi ATP7A, ATPaza tipa P, katere vloga v normalnih celicah je transport Cu+ v ekstracelular, pri rezistentnem HGSC pa podobno prenaša tudi Pt-BM (zdravilo na osnovi platine), s čimer prepreči toksične učinke zdravila.

V okviru diplomskega dela smo želeli komercialno dostopnima celičnima linijama OAW42 in PEO1 določiti optimalne pogoje gojenja in morfološke lastnosti, po uspešnem gojenju pa tudi prisotnost transporterja ATP7A. Celice OAW42 so bolje rasle, ko so imele v mediju več natrijevega piruvata, celic PEO1 pa nam v mediju s pufrom MOPS ni uspelo uspešno gojiti. Ugotovili smo, da se morfologija celic ujema z literaturnimi podatki, saj so celice obeh celičnih linij zavzele značilno epitelijsko adherentno in enoplastno morfologijo, poleg tega pa imele tudi večje število jedrc, ki so posledica mutacij v genih in proteinih, ki ohranjajo integriteto DNK in uravnavajo celični cikel. S pretočnim citometrom smo celicam obeh celičnih linij potrdili prisotnost ATP7A. To predstavlja prvi korak pri ugotavljanju udeleženosti transporterja v mehanizem rezistence. V nadaljnjih študijah bo potrebno na podoben način s pomočjo drugih celičnih linij ta podatek ovrednotiti in narediti še teste citotoksičnosti s karboplatinom, s čimer se bo lažje povezalo ATP7A z rezistenco in ovrednotilo celični liniji OAW42 in PEO1 kot ustrezna modela za preučevanje rezistence.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-26 10:40:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138972</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
