Izboljšan prenos toplote pri vrenju v bazenu na strukturiranih površinah z variabilno omočljivostjoPurič, Jaka (Avtor) Golobič, Iztok (Mentor) Može, Matic (Komentor) prenos toplotevrenje v bazenustrukturirane površinemehurčkasto vrenjevariabilna omočljivostMehurčkasto vrenje velja za enega izmed najučinkovitejših in tehnološko nadzorovanih mehanizmov prenosa toplote zaradi velike spremembe entalpije pri majhni temperaturni razliki, kar v inženirskih aplikacijah omogoča učinkovit odvod velikih gostot toplotnega toka. V nalogi obravnavamo izdelavo strukturiranih površin z variabilno omočljivostjo in njihov vpliv na karakteristike prenosa toplote pri mehurčkastem vrenju v bazenu pri atmosferskem tlaku. Vrelne površine smo obdelali s kombinacijo laserskega strukturiranja in nanosa hidrofobnega premaza z namenom izdelave bifilnih površin z razmiki med hidrofobnimi mesti v območju 0,6-3 mm. V okviru eksperimentalnega dela smo na pripravljenih vzorcih primerjali koeficiente toplotne prestopnosti, kritično gostoto toplotnega toka in potek vrelnih krivulj v režimu mehurčkastega vrenja. Rezultati meritev kažejo, da strukturirana bakrena bifilna površina, ki izkazuje najvišje koeficiente toplotne prestopnosti pri nizkih gostotah toplotnega toka, ne daje največjih izboljšav tudi v območju visokih toplotnih tokov. Najvišji koeficient toplotne prestopnosti 411,2 kW m-2 K-1 je bil pri visokih gostotah toplotnega toka ~1400 kW m-2 dosežen na površini z razmikom med hidrofobnimi mesti 1,25 mm.[J. Purič]20222022-08-26 08:30:47Magistrsko delo/naloga138948sl