<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138932"><dc:title>Fiziološki in biokemični odziv rastlin in plodov cepljenih sadik paprike (Capsicum annuum L. var. grossum) na slanostni stres</dc:title><dc:creator>Štolfa,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodnik,	Dominik	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>slanostni stres</dc:subject><dc:subject>cepljenje</dc:subject><dc:subject>Capsicum annuum L.</dc:subject><dc:subject>fiziološke lastnosti</dc:subject><dc:subject>prolin</dc:subject><dc:subject>askorbinska kislina</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:description>V magistrski raziskavi smo z analizami vsebnosti mineralov in fotosintetskih lastnosti rastlin ter biokemijske sestave plodov preučevali odziv cepljenih rastlin paprike (Capsicum annuum L. var. grossum (L.) Sendtn.) na slanostni stres. Poskus je bil opravljen na sorti paprike 'Vedrana', in sicer na necepljenih rastlinah ter rastlinah, cepljenih na podlago 'Rocal F1', odporno na slanost. Gojili smo jih pri dveh slanostih (20 mM in 40 mM NaCl) in kontrolni (0 mM NaCl) v pomladno-poletnem obdobju. Na fiziološki ravni je podobna stomatalna omejitev fotosinteze pri cepljenih in necepljenih rastlinah pokazala, da cepljenje ni ublažilo motenj vodnega ravnovesja pri povečani izpostavljenosti slanostnemu stresu. Meritve opoldanskega vodnega potenciala niso pokazale izboljšanega vodnega stanja cepljenih rastlin. Podobne presnovne spremembe pri cepljenih in necepljenih rastlinah so se odrazile tudi v podobno zmanjšanem pridelku plodov. Cepljenje ni zmanjšalo tveganja za ionsko in osmotsko neravnovesje pri rastlinah paprike, gojenih v zmernem slanostnem stresu. Pri obeh nivojih slanosti smo ugotovili spremembe v biokemičnih profilih plodov paprike. Slanostni stres je imel pomemben vpliv na količino plodov, kar se je odrazilo v manjšem številu plodov, predvsem pa v večjem deležu netržnih plodov. To je najverjetneje bila posledica motenj v preskrbi s Ca2+ na račun visokih temperatur v času poletja v rastlinjaku. Skupna masa plodov na rastlino se je zaradi slanosti zmanjšala, poleg tega pa so plodovi bili manjši. Imeli pa so večje vsebnosti topne suhe snovi, sladkorjev, askorbinske in jabolčne kisline. Cepljenje ni pripomoglo k manjšim izgubam pridelka. Tudi biokemične analize plodov niso pokazale bistvenih razlik med plodovi cepljenih in necepljenih rastlin.</dc:description><dc:publisher>[P. Štolfa]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-26 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138932</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
