<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138794"><dc:title>Zaznane spremembe čustvovanja in vedenja pri mladostnikih v vzgojnem zavodu</dc:title><dc:creator>Ćosić,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gril,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostnik</dc:subject><dc:subject>čustveno-vedenjske težave</dc:subject><dc:subject>vzgojni zavod</dc:subject><dc:subject>spremembe v vedenju in čustvovanju</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava mladostnikovo doživljanje učinkov vzgojnega zavoda na spremembe lastnega odklonskega vedenja in spremembe v čustvovanju. Teoretični uvod se prične z opredelitvijo obdobja mladostništva, nato pa mu sledi opis mladoletnega odklonskega vedenja, kamor so vključene tudi njegove osnovne oblike in značilnosti. Ker so v diplomsko nalogo vključeni predvsem mladostniki, ki se soočajo z vedenjskimi in čustvenimi težavami, sem podrobneje opredelila tudi te. V tem sklopu pa sem opredelila tudi dejavnike odraščanja kot indikator za razvoj čustveno-vedenjskih težav in odklonskega vedenja. V nadaljevanju sem predstavila oblike in pristope dela pri delu z mladostniki s čustveno-vedenjskimi težavami. Teoretični uvod zaključim s poglobitvijo v vzgojne zavode, pri čemer predstavim vrste ter pozitivne in negativne vidike vzgojnih zavodov. 

V empiričnem delu je uporabljena kvantitativna metodologija. Zastavila sem si pet raziskovalnih vprašanj, iz katerih sem izpeljala tudi pet hipotez. Te sem preverjala s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da so se mladostniki ob prihodu v vzgojni zavod vedli srednje upirajoče, danes pa tega več ni moč zaznati, prav tako se bolj vključujejo v proces in aktivnosti, kakor so se v času ob prihodu v zavod. Prišla sem tudi do ugotovitve, da mladostniki, odkar bivajo v vzgojnem zavodu, sami pri sebi opažajo spremembe v vedenju, počutju in čustvovanju – bivanje v vzgojnem zavodu je pripomoglo k zmanjšanju odklonskega vedenja mladostnikov, prav tako pa so se tudi naučili nadzorovati svoja čustva. Ugotovila sem tudi, da mladostniki kot najbolj učinkovito metodo/tehniko dela v vzgojnem zavodu navajajo pogovor ter da so z življenjem v vzgojnem zavodu izboljšali svoje odnose s starši/skrbniki, vrstniki, prijatelji, partnerjem/partnerko in učitelji. Najpomembnejša pa se mi zdi ugotovitev, da imajo mladostniki ob izhodu iz vzgojnega zavoda jasno zastavljene cilje tako na profesionalnem kot na zasebnem področju.</dc:description><dc:publisher>[M. Ćosić]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-18 09:00:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138794</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
