<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138746"><dc:title>Pandemija Covida-19 kot nadaljevanje procesov fleksibilizacije in prekarizacije delovnih razmer za kreativne poklice v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Uršič,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>fleksibilizacija</dc:subject><dc:subject>prekarizacija</dc:subject><dc:subject>kreativne industrije</dc:subject><dc:subject>kreativni delavci</dc:subject><dc:description>Ob analizah kreativnih dejavnosti se pogosto pojavljajo problematična opažanja delovnih procesov zaposlenih v teh poklicih. Kreativni delavci so s tega vidika dojeti kot zelo prilagodljivi glede na način, kraj in plačilo dela. Zaradi tovrstnih značilnosti, ki jih ne uvrščajo med tradicionalne, tj. gospodarsko in socialno bolj stabilne oblike zaposlitve, lahko predvidevamo, da so bili kreativni delavci med najbolj prizadetimi zaradi pandemije Covida-19. Članek na podlagi podatkov iz longitudinalne raziskave "Slovenski kulturno-kreativni delavec v času Covida-19" (2020) najprej analizira vplive pandemije na širši kreativni sektor, nato pa prek analize sprememb v delovnem procesu in življenjskih razmerah kreativnih delavcev identificira elemente prekarizacije po posameznih podsektorjih, kot so na primer vizualne, uprizoritvene umetnosti ali glasba. Pri tem ugotavlja, da pandemija v večini segmentov kreativnih poklicev nadgrajuje obstoječe oblike prekarizacije.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-08-12 12:21:59</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>138746</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija; Slovenia;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
