Triletno proučevanje genotipsko specifičnega naravnega poteka okužb s človeškimi papilomavirusi pri ženskahTriglav, Tina (Avtor) Poljak, Mario (Mentor) človeški papilomavirusiHPVHPV DNKserologijanaravni potek okužbepidemiologija okužbpodtipske različiceCilji: S triletnim spremljanjem kohorte 4510 žensk v starostni skupini 20?64 let smo želeli opisati genotipsko specifičen naravni potek okužb s klinično najpomembnejšimi genotipi HPV s kombiniranim pristopom spremljanja DNK HPV v brisih materničnega vratu in genotipsko specifičnih protiteles proti HPV v serumskih vzorcih; opredeliti podtipske različice HPV vzorcih, pri katerih je bila v obeh vzorčenjih potrjena okužba s HPV16; opisati prevalenco okužb s HPV; določiti stopnjo serokonverzije in izgube protiteles proti HPV; ter določiti kumulativno incidenco okužb s HPV v triletnem obdobju. Metode: Za dokazovanje okužbe s HPV smo v obeh presejalnih krogih študije uporabili test Abbott RealTime High Risk HPV, čemur je sledila trostopenjska strategija genotipizacije z uporabo testov: Linear Array HPV Genotyping Test, INNO-LIPA HPV Genotyping Extra assay in GP5+/GP6+ PCR. Z neposrednim določanjem nukleotidnega zaporedja genomskega področja LCR smo opredelili podtipske različice HPV v vzorcih, pri katerih je bila v obeh vzorčenjih potrjena okužba s HPV16. Protitelesa proti izbranim genotipom HPV smo določili z uporabo serološkega testa, ki temelji na tehnologiji Luminex. Rezultati: Med opazovanimi genotipi HPV smo v obeh presejalnih krogih potrdili najvišjo prevalenco okužb s HPV16 (3,6 % in 2,6 %). V vseh razpoložljivih parnih vzorcih, pri katerih je bila v obeh vzorčenjih potrjena okužba s HPV16, smo dokazali identične podtipske različice. Med opazovanimi genotipi je bila najvišja seroprevalenca okužb s HPV16 (25,7 % in 24,6 %). Protitelesa proti HPV56 so bila v triletnem obdobju najbolj stabilna (85,7 %), povprečna stopnja stabilnosti protiteles za vse opazovane genotipe je znašala 65,1 %. Seropozitivne ženske, ki v prvem presejalnem krogu niso imele okužbe s HPV16, so imele znatno zmanjšano tveganje za novo okužbo s HPV16 po treh letih. Triletna kumulativna incidenca okužb s HPV je bila najvišja pri HPV35 (10,0 %). Zaključki: Opisali smo genotipsko specifičen naravni potek okužb s HPV in določili kumulativno incidenco okužb s HPV za največji izbor genotipov HPV doslej. Zdi se, da naravno pridobljena serumska protitelesa proti HPV16 nudijo zaščito pred ponovno okužbo. Naše ugotovitve predstavljajo predstavljajo izhodiščne podatke za razumevanje epidemiologije okužb s HPV.20222022-08-10 14:28:25Doktorsko delo/naloga138726sl