Vpliv utrdbenih sistemov Rapalske meje na razvoj prostoraGrom, Janez Peter (Avtor) Fikfak, Alenka (Mentor) doktorske disertacijerazvoj prostoramilitarizacija prostoravpliv vojaškega utrjevanjarapalska mejaRupnikova linijamorfološki razvojŽiri Cilj pričujoče raziskave je razumeti pomen in vrednost prostorskih implikacij dediščine rapalske meje s pomočjo zgodovinske kontekstualizacije in sodobne urbanistične teorije. Vzpostavitev rapalske meje leta 1920 je zagotovila politično osnovo za izgradnjo obsežnih utrdbenih sistemov na italijanski in jugoslovanski strani. Medtem ko so Italijani vzdolž celotne državne kopenske meje zgradili 1851 kilometrov dolg obrambni sistem Alpski zid, so Jugoslovani ob jugoslovansko-italijanski meji zgradili približno 250 kilometrov dolgo »Rupnikovo« obrambno linijo. Raziskava je preverila vpliv na prostor, ki ga je imela vzpostavitev rapalske meje oziroma konkretneje utrdbenega sistema Rupnikove linije na morfološki razvoj naselja Žiri. Avtor je preučil dostopne zgodovinske vire. V virih manjkajoče zgodovinske podatke je dopolnil z lastnimi raziskavami (Grom 2018). Raziskava je usmerjena v razumevanje sektorske delitve rapalske meje in obrambnih sistemov Alpskega zidu in Rupnikove linije. Na podlagi arhivskih virov in dosedanjih raziskav ugotavlja dejstva, ki so pogojevala sektorsko ureditev v celotnem razponu rapalske meje od tromeje na severu do Reškega zaliva na jugu. S preučitvijo dosedanjih pisanih virov znanstvene in strokovne narave in pregledom arhivskih gradiv prvič vzporedno prikazuje sistemski delitvi na sektorje italijanskega in jugoslovanskega obrambnega sistema. Preiskuje in predstavlja zgodovinska dejstva, ki so botrovala določitvi rapalske meje in ureditvi njene obrambe. Z raziskavo na terenu, izvedeno na območju občine Žiri, lociranjem in evidentiranjem posameznih utrdbenih objektov Rupnikove linije in opravljenimi intervjuji je avtor izdelal pregledno karto, ki prikazuje tako omenjene kot do sedaj množico neodkritih objektov v prostoru. Rezultati analiz kažejo na večplastnost pomenov in vplivov na razvoj prostora kot posledico delitve homogenega teritorija. Poleg očitnih negativnih učinkov na razvoj na tem teritoriju živečega prebivalstva je raziskava pokazala, da je vsiljena dinamika kot posledica utrjevanja po globini (Kauffmann in Jurga, 2014) vplivala na razvoj širšega prostora. Primerjalno je preučila naselja Žiri in Idrija ter Železniki s ciljem vzpostavitve pregleda razvojnih razlik v določenih časovnih intervalih. Ugotovljeni razvojni zagon je sledil – v Idriji na italijanski ter v Žireh in Železnikih na strani kraljevine Jugoslavije – različnim motivom in principom ter je v prostoru pustil še danes vidne, različne vzorce grajenega prostora. S ciljem ugotovitve alternativnih možnih prostorskih razvojnih scenarijev predstavlja raziskava izvedbo serije simulacij razvoja grajenega prostora v Žirovski dolini ob vzpostavitvi različnih izhodiščnih pogojev in stanj v prostoru. Za izvedbo teh simulacij vzpostavlja primerjavo med obema izbranima naseljema Železniki in Žiri.[J. P. Grom]20222022-08-02 11:50:11Doktorsko delo/naloga138598sl