<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138574"><dc:title>Vpliv digitalnih medijev na spreminjanje (samo)reprezentacije žensk in moških.</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škamperle,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalni mediji</dc:subject><dc:subject>komuniciranje</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>samoreprezentacija</dc:subject><dc:subject>estetika</dc:subject><dc:description>Svetovni splet z družbenimi omrežji zajema različne kategorije posameznikovega življenja in 
oblikuje nove oblike samopredstavljanja, komuniciranja, povezovanja in druženja. Ko 
posameznik integrira tehnologije v vsakdanje okolje, postanejo te podaljški telesa, s katerimi 
se predstavlja ter opredeljuje. Moderna individualizacija razvija pluralnost identitet ter vedno 
večjo potrebo po priljubljenosti. Posameznik tako oblikuje in eksperimentira s tolikšnim 
številom družbenih jazov, kolikor družbenih skupin želi zadovoljiti. Zaradi želje po sprejetju
posameznik na spletu, z načrtno komunikacijo, selektivno izbira informacije, fotografije ter 
opise, ki jih artikulira in prikazuje. Pritisk medijev na oblikovanje identitete je posledica 
potrošniške družbe, ki preko manipulacije in oglaševanja slabih vrednot, stremi le k dobičku.
Lepotni ideali suhih žensk ter mišičastih moških se prikazujejo kot ključne kategorije v 
samopredstavitvah na spletnih profilih. Načrtovana obdelava in predstavitev identitete vodi v 
razvijanje idealizirane samopodobe, v neskladje realne in virtualne identitete ter opustitev 
pravega jaza. Zavestno in nezavedno samopredstavljanje je najbolj razvidno preko obleke, 
pričeske, obnašanja in govora. Pomen tehnologije se spreminja, zagotovo pa ta postaja 
pomemben estetski objekt reprezentacije sebstva. Ključno načelo objavljanja postaja 
predstavljanje rutinskih in vsakodnevnih opravil kot estetsko navdihujočih. Uporaba digitalnih 
medijev se razlikuje glede na spol, dostop in izobrazbo. Največja razlika se pokaže v 
preferencah in vsebinah družbenih omrežij.</dc:description><dc:publisher>[U. Bizjak]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-29 07:58:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138574</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
