<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138510"><dc:title>Evalvacija poučevanja biologije v gimnazijah na podlagi intervjujev z učitelji</dc:title><dc:creator>Vidmar,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poučevanje</dc:subject><dc:subject>biologija</dc:subject><dc:subject>gimnazija</dc:subject><dc:subject>evalvacija</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>intervju</dc:subject><dc:description>Velik del družbe se s formalnim biološkim izobraževanjem zadnjič sreča v srednji šoli, zaradi česar je poučevanje biologije tu izjemnega pomena. Zato smo izvedli evalvacijo poučevanja – načina dela, pogojev in težav učiteljev biologije v slovenskih gimnazijah. Z njimi smo opravili neposredne individualne polstrukturirane intervjuje. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali z navzkrižno analizo. Ugotovili smo, da večina učiteljev aktualni Učni načrt za biologijo v gimnaziji ocenjuje z oceno 3 in/ali 4. Njegova glavna težava je prezahtevnost. Učitelji pri obravnavi vsebinskih sklopov sledijo zaporedju, v katerem so ti navedeni v učnem načrtu. Pri pouku najpogosteje izvajajo frontalno obliko dela, med metodami pa razlaganje, diskusijo in uporabo videoposnetkov in/ali animacij. Med gradivi v največji meri poznajo tista, ki so namenjena biologiji v srednji šoli, manj učbenike za študij biologije, najmanj pa literaturo o didaktiki biologije. Pri izvedbi laboratorijskih vaj prevladuje skupinska oblika dela s 3–4 dijaki. Vsi v raziskavo vključeni učitelji menijo, da je vključevanje novosti in aktualnih tematik v pouk zelo pomembno in to zelo pogosto izvajajo. Izjemnega pomena pa je tudi oblikovanje stališč pri dijakih. Učitelji ocenjujejo, da so pri svojem delu materialno dobro podprti, prav tako visoko ocenjujejo tudi možnost in/ali zaželenost napredovanj. Njihovi dijaki imajo biologijo radi, letno se jih za opravljanje biologije na maturi odloči 25–30 %. Pogostost izvedbe dejavnosti, ki ob rednem pouku vključujejo biološke vsebine, ocenjujejo z oceno 4. Glavna težava učiteljev je pomanjkanje časa za realizacijo ciljev, kar tudi najbolj omejuje njihovo uspešnost. Kljub temu je njihova motivacija za delo zelo visoka. Raziskava je odstrla več pogledov na poučevanje biologije, ki ponujajo možnosti za izboljšave biološkega izobraževanja.</dc:description><dc:publisher>[M. Vidmar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-24 07:15:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138510</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
