Jezikovno razumevanje in jezikovno izražanje glagolskih oblik med 2. in 4. letom starostiGlavan, Tatjana (Avtor) Kogovšek, Damjana (Mentor) Novšak Brce, Jerneja (Komentor) pregibna morfologijaPregibanje besed je morfološki proces, v katerem besedi spremenimo obliko, njen leksikalni pomen pa ostane enak. Pregibanje glagola se imenuje spreganje in v večini jezikov spreminja svojo obliko glede na čas, z osebkom pa se mora ujemati v osebi in številu. Na proces usvajanja morfoloških pravil jezika vplivajo značilnosti morfemov in iz njih izhajajoča tipologija jezika. Zaradi morfoloških razlik med jeziki so otroci izpostavljeni različnim sistemom jezika, ki jih morajo usvojiti, posledično pa je otežen prenos ugotovitev iz enega jezika na drugega. Področje usvajanja glagolskih oblik je med jeziki različno raziskano, prevladujejo predvsem raziskave jezikovnega izražanja. Za slovenski jezik obstaja malo raziskav, ki so preučevale morfološki razvoj otrok, redke so podrobneje analizirale usvajanje glagolskih oblik, medtem ko raziskav jezikovnega razumevanja nismo zasledili. Težave v usvajanju glagolskih oblik, predvsem glagolskega časa, so lahko tudi pokazatelj težav v jezikovnem razvoju. V empiričnem delu smo izvedli kvantitativno in kvalitativno analizo jezikovnega razumevanja in izražanja glagolskih oblik med 2. in 4. letom starosti s poudarkom na glagolskem času (sedanjiku in pretekliku). V vzorec smo vključili 5 dvoletnikov (2;1-2;8) in 6 triletnikov (3;4-3;8). Podatki so bili pridobljeni s pomočjo slovenske pilotne verzije instrumentarija Nova Reynellova razvojna jezikovna lestvica (NRDLS-SI), ki je sestavljena iz Lestvice jezikovnega razumevanja in Lestvice jezikovnega izražanja. V magistrskem delu smo analizirali rezultate otrok na razdelku E, ki na obeh lestvicah preverja jezikovno razumevanje in izražanje glagolskih oblik s poudarkom na sedanjiku in pretekliku. Rezultati so pokazali, da so triletniki dosegli pomembno višji rezultat kot dvoletniki tako pri nalogi jezikovnega razumevanja kot tudi pri nalogi jezikovnega izražanja. Triletniki so dosegli pomembno višji rezultat tudi pri jezikovnem razumevanju sedanjika in preteklika ter predvsem izražanju preteklika, ne pa tudi pri izražanju sedanjika. Analiza znotraj posamezne skupine je pokazala, da so dvoletniki dosegli pomembno boljši rezultat pri nalogi jezikovnega razumevanja kot pri nalogi jezikovnega izražanja, kar ni veljalo za triletnike, vendar so se temu močno približali. Podrobnejša analiza glede na glagolski čas je pokazala, da nobena izmed skupin ni bila boljša pri jezikovnem razumevanju in izražanju sedanjika kot preteklika. Ker je preteklik, v primerjavi s sedanjikom, zložena glagolska oblika in se v jezikovnem izražanju otrok pojavi kasneje, je bila ta ugotovitev predvsem pri dvoletnikih presenetljiva. Predvidevamo, da je to posledica majhnega in neuravnoteženega števila testnih primerov za posamezni čas. Kvalitativna analiza odgovorov pri nalogi jezikovnega izražanja je pokazala, da dvoletniki največkrat, predvsem pri pretekliku, niso podali odgovora. Najpogostejša napaka pri obeh skupinah je bila izpustitev pomožnega glagola biti v pretekliku, večkrat se je pojavila leksikalna zamenjava glagola, medtem ko je bilo napak ujemanja malo. Našli smo tudi posamezna primera napak posploševanja, ko je eden izmed otrok tvoril glagolski obliki, ki v slovenščini ne obstajata.20222022-07-24 05:59:37Magistrsko delo/naloga138497sl