<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138496"><dc:title>Osebna pojmovanja in subjektivne teorije vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice o aktivnem učenju</dc:title><dc:creator>Škoda,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osebna pojmovanja</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskovali osebna pojmovanja in subjektivne teorije vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice. Osebna pojmovanja so naše osebne ideje o nekem pojavu ter nam pomagajo pri razumevanju sveta in imajo pomembno vlogo pri tem, kako se odzovemo v konkretnih situacijah. Med seboj se povezujejo v subjektivne teorije, ki so relativno nespremenljive zveze več pojmovanj. Pogosto so vrednostno in čustveno obarvane ter ne povsem logične in zavestne. Strokovne delavke subjektivne teorije oblikujejo okrog vprašanj, ki so ključna pri njihovem delu, ter okrog dilem, s katerimi se srečujejo pri delu. Osebe si, ko se osebnostno in strokovno razvijajo, izoblikujejo specifična pojmovanja različnih vidikov pedagoškega dela, ta pa se povezujejo v zveze pojmovanj. Na njihovo oblikovanje vplivajo njihovo izobraževanje, osebne izkušnje in njihova osebna zgodovina, dodatna strokovna izobraževanja, kolektiv, prevladujoča praksa v vrtcih idr. Cilj diplomskega dela je bil raziskati, kakšna osebna pojmovanja in subjektivne teorije o učenju, znanju in poučevanju imajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. Zanimalo nas je, kakšna je povezanost med starostjo in osebnimi pojmovanji ter med njihovo delovno dobo in osebnimi pojmovanji. Raziskovali smo, kateri dejavniki po mnenju anketirancev vplivajo na oblikovanje subjektivnih teorij ter kako si vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice razlagajo aktivno učenje. V raziskavi je sodelovalo 104 anketirancev. Uporabili smo vprašanja odprtega in zaprtega tipa ter lestvice strinjanja. Ugotovili smo, da so osebna pojmovanja vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice so za razliko od rezultatov v preteklosti na višjih kognitivnih ravneh. Ugotovili smo, da ni statistično pomembne povezanosti med starostjo strokovnih delavk in njihovimi osebnimi pojmovanji ter delovno dobo strokovnih delavk in njihovimi osebnimi pojmovanji. Po mnenju anketirank so na njihovo osebna pojmovanja v največji meri vplivali naslednji dejavniki: lastne izkušnje z otroki, neformalni pogovori in izmenjava izkušenj s sodelavci, opravljena strokovna izobraževanja, branje strokovne literature ter osebna zgodovina oz. lastna življenjska pot. 
Osebna pojmovanja in iz njih izpeljane subjektivne teorije in vplivajo na to, kako bodo strokovni delavci  načrtovali in izvajali dejavnosti ter kako se bodo odzivali na otroke v oddelku. Pomembno je, da so osebna pojmovanja in subjektivne teorije strokovnih delavk kompleksne in na kognitivnih višjih ravneh, saj usmerjajo strokovne delavke pri njihovem pedagoškem delu, zlasti v smeri aktivnejše vloge otrok.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-07-24 05:59:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138496</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
