Razvoj negovalnih diagnoz: zgodovinski pogledGrm, Eva (Avtor) Mihelič Zajec, Andreja (Mentor) Vettorazzi, Renata (Recenzent) diplomska delazdravstvena neganegovalne diagnozezgodovina negovalnih diagnoznegovalne diagnoze v Slovenijirazvoj negovalnih diagnozizvor negovalnih diagnozUvod: Novosti in spremembe negovalnih diagnoz se dogajajo vse od leta 1953, ko je bil ta izraz prvič uporabljen. Danes se redno uporablja v praksi zdravstvene nege po vsem svetu. Negovalna diagnoza je bistvena, saj predstavlja podlago za izbiro negovalnih intervencij. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti zgodovino razvoja negovalnih diagnoz skozi čas po svetu in v Sloveniji. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda dela s pregledom domače in tuje literature. Iskali smo jo v podatkovnih bazah CINAHL, ScienceDirect, Medline, BMC Nursing in SAGE journals z iskalnikoma DiKul in COBISS. Časovni okvir v analizi ni bil omejen, upoštevali smo vso literaturo do vključno leta 2021. Ustreznost literature smo presojali glede na to, ali je vsebina omogočala vpogled v zastavljene cilje diplomskega dela. Rezultati: Pokazalo se je, da so se negovalne diagnoze kot standardizirana oblika pojavile v ZDA leta 1973, v Sloveniji in nekaterih evropskih državah pa približno 20 let pozneje. Na prvem srečanju Severnoameriške zveze za negovalne diagnoze so identificirali set 37 negovalnih diagnoz. Pri njihovem razvoju sta imeli pomembno vlogo ustanovitev Severnoameriškega združenja negovalnih diagnoz leta 1982 in izdaja priročnika, ki je vseboval terminologijo ter klasifikacijo negovalnih diagnoz. Po večkratnih konferencah in srečanjih se je uporaba razširila tudi na mednarodni ravni in danes Taksonomija II obsega 267 negovalnih diagnoz. Drug pomemben jezik je mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege, različica ICNP® Alpha, ki je bila prvič kot osnutek objavljena leta 1996. Sistem Omaha je na dognanjih utemeljena celostna klasifikacija, ki jo sestavljajo shema za klasifikacijo problemov, shema intervencij in lestvica ocenjevanja problemov. Razprava: Za zamik v uporabi negovalnih diagnoz pri nas lahko morda iščemo vzrok v pomanjkanju znanja medicinskih sester o tej tematiki in ne vodenju v negovalni dokumentaciji. Danes so negovalne diagnoze precej razširjene po svetu, na njihovo uporabo v zdravstveni negi pa vpliva veliko dejavnikov, kot sta na primer premajhno število medicinskih sester in pomanjkanje znanja o pomenu negovalnih diagnoz. Zaključek: Vpeljati bi bilo treba elektronsko dokumentacijo, ki bi olajšala sam proces zdravstvene nege pacienta. Prav tako bi bilo dobro še podrobneje raziskati to področje v Sloveniji ter spodbuditi urjenje medicinskih sester. Tako bi morda lahko povečali stopnjo uporabe negovalnih diagnoz in izboljšali kakovost zdravstvene nege.[E. Grm]20222022-07-23 07:45:34Diplomsko delo/naloga138491sl