<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138432"><dc:title>Alojzija Štebi in jugoslovanski feminizem ter Ženski pokret</dc:title><dc:creator>Selišnik,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Ženski pokret</dc:subject><dc:subject>Štebi</dc:subject><dc:subject>Alojzija</dc:subject><dc:subject>Jugoslavija</dc:subject><dc:subject>feminizem</dc:subject><dc:subject>ženska društva</dc:subject><dc:subject>volilna pravica</dc:subject><dc:subject>zgodovina žensk</dc:subject><dc:description>Alojzija Štebi je bila ena najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih feministk v medvojnem obdobju, ki je pomembno zaznamovala jugoslovansko žensko gibanje. V prispevku nas bo zanimala njena teoretska feministična misel v Ženskem pokretu.
A. Štebi je bila ena izmed redkih žensk, ki so v jugoslovanski državni upravi doseg- le zelo visok položaj, intelektualka, ki je svoje delo (v socialni politiki) nadgradila s širšim angažmajem pri krojenju politike jugoslovanskega ženskega gibanja. Razvijala je svojevrstne politološke koncepte s katerimi je želela vplivati na oblikovanje državnih politik in končno izboljšati družbo. Njeno delovanje lahko kronološko delimo v več obdobij, ena izmed prelomnic pa je tudi njena selitev iz Ljubljane v Beograd leta 1927. Do tedaj je v Ljubljani pomagala ustanovitvi številna ženska društva, med drugim tudi ljubljanski Ženski pokret, sodelovala je v ljubljanski podružnici Narodne ženske zveze (NŽZ) in pri številnih slovenskih ženskih časopisih, spisala je tudi nekaj brošur, kjer se je ukvarjala s teoretičnimi političnimi vprašanji. Kljub svojemu življenju v Ljubljani, pa je bila vključena tudi v jugoslovansko žensko gibanje. Redno je obiskovala konference mednarodnega ženskega gibanja, od leta 1921 pa redno ob- javljala v časopisu Ženski pokret. Po selitvi v Beograd je postala ena izmed urednic Ženskega pokreta. V svojem beograjskem obdobju je nadgradila svoja teoretična izhodišča, ki jih razvija v kontekstu socialnega dela in materinstva, v tem smislu je vodila tudi dolgo diskusijo z Julko Hlapec Đorđević. Bila je tudi ena izmed avtoric reforme NŽZ, ko se je ta reorganizirala na banovinske sekcije. V delu in pisanju A. Štebi je preko njenih objavljenih člankov v časopisu Ženski pokret mogoče slediti tudi nekaterim teoretskim obratom, tako je spremenila mnenje glede politične opredeljenosti ženskih organizacij in stališče do reorganizacije NŽS.
</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-07-20 12:29:16</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>138432</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
