Otok Hashima kot primer dinamike odnosov med dvema državamaKužnar, Hana (Avtor) Culiberg, Luka (Mentor) Kang, Byoung Yoong (Mentor) otok Hashimaprisilno deloUNESCOobdobje Meijiindustrializacijasvetovna dediščinadelavska mobilizacijaZgodovina je subjektivna pripoved razvoja človeštva, ki jo pišejo zmagovalci. Čeprav je v tem primeru zadnji del izjave dokaj sporen, je treba prvega vsekakor upoštevati, ko govorimo o otoku Hashima [端島], otoku brez zelenja, znanem po svoji silhueti japonske bojne ladje Tosa. Kot v vsakdanjem življenju, tudi pretekli dogodki nimajo samo ene plati, vendar mnogo več, in Hashima je dober primer tega. Otok se nahaja v prefekturi Nagasaki in je pomemben del japonske industrijske in medvojne zgodovine, saj je v 84-letnem delovanju tamkajšnji premogovnik izjemno pripomogel k modernizaciji Japonske v državo, kot jo poznamo danes. Zaradi svoje navidezno uspešne zgodovine je bil otok Hashima leta 2015 v sklopu Krajev industrijske revolucije v obdobju Meiji implementiran tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. Vendar ima otok drugo, za mnoge kontroverzno plat; spominja namreč na grenko preteklost korejskih prebivalcev, ki so bili v tridesetih in štiridesetih letih žrtve prisilne delavske mobilizacije v času Japonskega imperija, zato je vpis na Unescov seznam povzročil spor med Japonsko in Južno Korejo, ki še danes ni razrešen. Prvi cilj diplomske naloge je predstaviti zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do spora, poudarek v osrednjem delu naloge pa je na predstavitvi nominacijskega procesa in razpletu po njem.20222022-07-20 07:18:08Diplomsko delo/naloga138405sl