<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138404"><dc:title>Vzdrževanje juvenilnosti matičnih rastlin pri okrasni češnji Prunus subhirtela 'Autumnalis'</dc:title><dc:creator>Komac,	Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osterc,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okrasna češnja</dc:subject><dc:subject>Prunus subhirtella ´Autumnalis´</dc:subject><dc:subject>zeleni potaknjenci</dc:subject><dc:subject>fiziološko staro drevo</dc:subject><dc:subject>in vitro</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil proučiti, kakšna je juvenilnost pri treh predhodno različno razmnoženih rastlinah in po koliko letih se le-ta še ohranja. Kot matični material smo uporabili okrasno češnjo Prunus subhirtella sorte ´Autumnalis´. Potaknjence smo nabrali na treh tipih matičnih rastlin, na fiziološko starem drevesu (60 let stara drevesa) in na juvenilnih rastlinah, ki so bile predhodno razmnožene s potaknjenci in z in vitro metodo razmnoževanja (17 let stara drevesa). Ovrednotili smo delež ukoreninjenih in neukoreninjenih potaknjencev, delež propadlih a ukoreninjenih potaknjencev, dolžino korenin, število korenin, dolžino poganjkov, število poganjkov, razvoj korenin s kalusom, akrobazalno in bazalno koreninjenje. Najbolje so se koreninili potaknjenci katerih matična rastlina je bila predhodno razmnožena s potaknjenci, 95,0 %. Po koreninjenju je največ potaknjencev propadlo pri stari matični rastlini, in sicer 21,7 %. Potaknjenci fiziološko stare matične rastline so pokazali največji delež bazalnega koreninjenja, in sicer 89,7 %. Potaknjenci, katerih matična rastlina je bila razmnožena s potaknjenci so pokazali najboljše rezultate akrobazalnega koreninjenja s 44,2 %. Največji delež korenin s kalusom so razvili potaknjenci fiziološko stare matične rastline z 52,9 %. Največje število poganjkov se je razvilo pri potaknjencih, katerih matična rastlina je razmnožena s potaknjenci, in sicer povprečno 6 poganjkov. Potaknjenci, katerih matična rastlina je bila predhodno razmnožena s potaknjenci, so razvili povprečno najdaljše na novo nastale poganjke s skupno povprečno dolžino 99,5cm. Največ glavnih korenin so povprečno razvili potaknjenci, katerih matična rastlina je bila razmnožena s potaknjenci, in sicer 7. Najdaljši koreninski šop so povprečno razvili potaknjenci predhodno razmnoženi z in vitro metodo, in sicer 24,7 cm.</dc:description><dc:publisher>[R. Komac]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-20 07:15:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138404</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
