<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138403"><dc:title>Hranilna vrednost mikroalg vrste Arthrospira platensis in Chlorella vulgaris po mlečnokislinski fermentaciji</dc:title><dc:creator>Kogovšek,	Melita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Rajko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroalge</dc:subject><dc:subject>Arthrospira platensis</dc:subject><dc:subject>spirulina</dc:subject><dc:subject>Chlorella vulgaris</dc:subject><dc:subject>klorela</dc:subject><dc:subject>mlečnokislinska fermentacija</dc:subject><dc:subject>hranilna vrednost</dc:subject><dc:description>Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv mlečnokislinske fermentacije na vsebnost hranil v mikroalgah vrst Arthrospira platensis in Chlorella vulgaris. V vzorcih obeh vrst mikroalg smo določili vsebnost maščob in maščobnih kislin, beljakovin, pepela, prehranske vlaknine in elementov (Ca, Mg, Fe, Na in K) pred mlečnokislinsko fermentacijo (MKF) in po njej. Vsebnost skupnih maščob smo določali z Weibull – Stoldtovo metodo, profil maščobnih kislin s plinsko kromatografijo, beljakovine s Kjeldahlovo metodo, pepel s suhim sežigom pri 550 ºC, vsebnost prehranske vlaknine z encimsko gravimetrično metodo, elemente pa smo analizirali z metodo AOAC 999.11. Rezultate smo statistično obdelali in ugotovili, da se je z MKF hranilna vrednost obeh vrst mikroalg minimalno spremenila: energijska vrednost A. platensis se je povečala za 0,5 % oz. 8 kJ/100 g, pri C. vulgaris se je zmanjšala za 1,3 % oz. za 18 kJ/100g. Pri obeh mikroalgah smo glede vsebnosti maščob po MKF opazili trend zmanjšanja, pri A. platensis za 6 % oz 0,37 g/100 g suhe snovi, pri C. vulgaris za 1,9 % oz. 0,15 g/100 g suhe snovi; nekoliko so se spremenili deleži posameznih maščobnih kislin kot tudi vsebnosti elementov. Po MKF je bilo zastopanih manj maščobnih kislin, največji delež je predstavljala palmitinska kislina. Pri elementih se je po MKF pri A. platensis zmanjšal njihov delež v primerjavi z izhodnim vzorcem, pri C. vulgaris je bilo ravno obratno. MKF je vplivala tudi na vsebnost beljakovin, kajti vsebnosti neproteinskega dušika so se z MKF povečale, proteinskega dušika pa zmanjšale. Mikroalgi se značilno razlikujeta v vsebnosti beljakovin, A. platensis je bolj bogat vir tega hranila kot C. vulgaris. Rezultati so pokazali tudi razlike v vsebnosti prehranske vlaknine; pri obeh vrstah mikroalg se je z MKF vsebnost topne vlaknine zmanjšala, netopne vlaknine pa povečala.</dc:description><dc:publisher>[M. Kogovšek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-20 07:15:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
