<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138386"><dc:title>Listina Evropske unije o temeljnih pravicah: uporaba z vidika držav članic Unije</dc:title><dc:creator>Mediževec,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bardutzky,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>evropsko ustavno pravo – pravo Evropske unije – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – člen 51(1) – EKČP – človekove pravice – Sodišče Evropske unije – Åkerberg Fransson – Cruciano Siragusa – Kücükdeveci</dc:subject><dc:description>Osrednje vprašanje magistrskega dela spada na področje evropskega ustavnega prava, natančneje na področje varstva človekovih pravic znotraj Evropske Unije (EU) po pravu Evropske unije. Na tem vsebinskem področju prava EU predstavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina EU) krovni dokument primarnega prava Unije, ki zavezuje tudi države članice skladno s 1. odstavkom 51. člena. V kolikor pa želimo v konkretnem primeru ugotoviti, ali določeno državno oblastno delovanje oziroma ravnanje spada na področje uporabe Listine EU, je nujno potrebno ugotoviti, kako (tj. v kakšnem obsegu in v katerih situacijah) so države članice zavezane k upoštevanju Listine EU pri izvajanju oblasti. 
V ta namen je potrebna razlaga pogoja, da se Listina EU uporablja za države članice, kadar le-te »izvajajo pravo Unije«. Pri ugotavljanju pomena in razsežnosti pogoja »izvajanja prava Unije« so nam lahko v veliko pomoč sodna praksa Sodišča Evropske unije (SEU), drugi dokumenti, povezani s področjem človekovih pravic in izsledki pravne doktrine. Kot ugotavljam v magistrskem delu, SEU razlaga pogoj »izvajanja prava Unije« izrazito namensko, skladno z razvojem EU in prava EU. Po pregledu obstoječe sodne prakse SEU glede razlage »izvajanja prava Unije« in relevantne strokovne literature v magistrskem delu predlagam primer sheme, kako razlagati pogoj »izvajanja prava Unije« v konkretnem primeru. Svoj poskus shematizacije razlage poimenujem »splošno pravilo Åkerberg Fransson – Siragusa za določanje področja uporabe Listine EU z vidika držav članic Unije«. V nadaljevanju primeroma navedem nekaj področij, kjer po ustaljenem razumevanju (in po splošnem pravilu) Listina zavezuje države članice, zaključim pa z morebitno izjemo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-19 09:00:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138386</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
