<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138354"><dc:title>Prilagoditve in dodatna strokovna pomoč za učence v obdobju izobraževanja na daljavo</dc:title><dc:creator>Martini,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeznik,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>otroci z avtistično motnjo</dc:subject><dc:subject>otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:subject><dc:subject>prilagoditve</dc:subject><dc:subject>dodatna strokovna pomoč</dc:subject><dc:subject>izobraževanje na daljavo</dc:subject><dc:subject>starši.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo različne oblike pomoči učencem, ki so vključeni v prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo v času izobraževanja na daljavo. Teoretični del je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu se osredotočimo na predstavitev otrok s posebnimi potrebami v slovenskem šolskem sistemu in programov v katere se le-ti usmerjajo. Predstavimo različne oblike pomoči, ki so pravica otrok s posebnimi potrebami. Nato predstavimo učence z avtističnimi motnjami in učence s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter vlogo staršev oziroma skrbnikov pri izobraževanju otrok. V drugi polovici teoretičnega dela se osredotočimo na izobraževanje na daljavo. Pozornost namenimo prednostim in slabostim takšne oblike izobraževanja. Ustavimo se še pri izvajanju različnih oblik pomoči učencem s posebnimi potrebami pri izobraževanju na daljavo. V empiričnem delu skozi intervjuje poskušamo ugotoviti, kako sta učenka z avtistično motnjo in učenec s primanjkljaji na posameznih področjih učenja doživljala izobraževanje na daljavo. Osredotočimo se na čas prvega in drugega zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov zaradi epidemije covid-19.  Zanima nas, kakšne prednosti in slabosti sta učenca prepoznala ter s kakšnimi težavami sta se soočala. Posebno pozornost namenimo izvajanju prilagoditev in dodatne strokovne pomoči v tem obdobju. Poskušamo ugotoviti v kolikšni meri in na kakšen način so se le-te izvajale ter katere izmed razvitih praks bi lahko izvajalci dodatne strokovne pomoči trajno vključili v svoje delo. Pomemben dejavnik pri izobraževanju otroka, poleg šole in okolja, predstavljajo starši. Zato skozi intervjuje ugotavljamo, kakšno je bilo sodelovanje med šolo in starši v času izobraževanju na daljavo. Ugotovili smo, da je učencema izobraževanje na daljavo ugajalo, saj sta imela stalno podporo s strani staršev pri šolskem delu. V tem času se je povečala obremenjenost tako učencev kot tudi staršev pri vključevanju v otrokovo izobraževanje, saj je poudarek pri izobraževanju na daljavo bil na samostojnem učenju. Ugotovili smo tudi, da je v tem času bil poudarek predvsem na izobraževalni dimenziji šole, zanemaril pa se je osebni stik med vsemi udeleženimi in vzgojna dimenzija vzgojno-izobraževalne ustanove. Ugotovitve naloge dajejo strokovnim delavcem vpogled v doživljanje učencev izobraževanja na daljavo in ob tem opomnik, na kaj naj bodo tudi v prihodnje pozorni pri delu z njimi.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-16 07:31:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138354</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
