<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138336"><dc:title>Tradicionalne prakse v slovenskem kmetijstvu</dc:title><dc:creator>Pušnik,	Žana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Černič Istenič,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>tradicija</dc:subject><dc:subject>zgodovina</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Načini dela in prakse na kmetijah se danes močno razlikujejo od načinov dela v 18. stoletju. V diplomski nalogi sem opisala razlike med načini kmetovanja nekoč in danes, njihove prednosti in slabosti. Danes so zaradi tehnološkega napredka in mehanizacije vsa dela opravljena mnogo hitreje in z veliko manj fizičnega dela kot včasih, ko so bili bolj odvisni od narave in so si kmetje med seboj bolj pomagali. Kmečkega življenja si ni bilo moč predstavljati brez pomoči sosedov in sovaščanov. Kmečka družina je štela veliko več članov kot danes, saj so vanjo spadali tudi ljudje, ki so na kmetiji delali in bivali, pa niso bili sorodstveno povezani s kmečkim parom. Tudi organizacija kmečkega življenja se je delila drugače kot danes, predvsem po spolu in starosti. Žene so bile, poleg gospodinjstva, zadolžene za bolj postranska kmečka opravila, medtem ko so moški prevzemali vodilne dejavnosti. Otroci so se kmečkih opravil učili od starejših in se tako vključevali v kmečko življenje in delo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-16 07:15:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138336</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
