<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138322"><dc:title>Mednarodna in evropska pravna prizadevanja za koordinacijo in harmonizacijo sistemov socialne varnosti</dc:title><dc:creator>Kogej,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strban,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna varnost – koordinacija – harmonizacija – mednarodna – evropska – nestandardne oblike dela</dc:subject><dc:description>Prva pravna prizadevanja na mednarodni ravni lahko zasledimo kmalu po razvoju sodobnih sistemov socialne varnosti. Akti harmonizacije sistemov socialne varnosti določajo minimalne socialne pravice, temeljne pogoje za njihov nastanek in minimalni obseg dajatev; akti koordinacije pa ustvarjajo razmere za povezovanje sistemov socialnih varnosti več držav.
V okviru mednarodnih pravnih prizadevanj najstarejši način povezovanja med sistemi socialne varnosti predstavljajo (dvostranske) bilateralne pogodbe. Nadalje so pomembni akti, sprejeti v okviru OZN, omeniti pa je treba tudi akte Svetovne zdravstvene organizacije. Ključni na področju so instrumenti in prizadevanja Mednarodne organizacije dela (MOD). Temeljni dokument MOD na področju harmonizacije je Konvencija št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti, ki določa način uresničevanja pravice do socialne varnosti za devet socialnih primerov. Danes si MOD prizadeva za zagotovitev splošnega dostopa do celovite in trajnostne socialne zaščite ter za prilagoditev obsega socialne varnosti novim potrebam in negotovostim, ki so posledica tehnoloških, družbenih, demografskih in gospodarskih sprememb. 
Za evropska pravna prizadevanja so ključni instrumenti Sveta Evrope in Evropske unije (EU). V EU je vzporedno z razvojem svobode gibanja delavcev potekal razvoj koordinacije sistemov socialne varnosti, ki se zagotavlja z uredbami. Na področju harmonizacije ima Unija zgolj podporne pristojnosti, zaradi česar sprejema predvsem nezavezujoče akte. Izzive za urejanje danes predstavlja predvsem razmah novih nestandardnih oblik dela in povečana mobilnost prebivalstva. Sprejeto je bilo Priporočilo Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih do socialne zaščite, pripravlja pa se tudi nova sprememba koordinacijske uredbe.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-15 09:00:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138322</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>